MLADINA Trgovina
Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Dva leva

L*****i kurci

(Kaj je nespodobno v politiki?)

»Nam so bližje nemški in vsi drugi katoličani, kakor liberalci slovenski.« — »Burja s Krasa« dr. Anton Mahnič leta 1891 izpričuje težave z nacionalno identiteto

»Zapustite dvorano. Poslanci nismo lažnivi kurci.« — »Burja iz državnega zbora« Žan Mahnič leta 2017 izpričuje težave s spolno identiteto

»Zaradi tega imamo danes nepopolno poznavanje tudi antifašističnega dela. ... Vsak, ki je demokrat, mora biti proti antifašizmu, ampak smo tudi proti antikomunizmu in vse ostalo, karkoli lahko sprejmete to.« — Franc Breznik, poslanec SDS, leta 2017 izpričuje težave z idejno in nazorsko identiteto

Če kdaj zapadete v negotovost ali obžalovanje, da se niste preizkusili v politiki, da niste kandidirali za poslanca in vstopili skozi glavna vrata v parlament oziroma DZ, vam predlagam, da občasno spremljate tretji program TVS. Jaz mu pravim S-M-program TVS. Je program sadomazohističnih praks, ki jih prakticirajo udeleženci političnih seans. In bolj kot seje državnega zbora je priporočljivo gledati seje posameznih teles, komisij in odborov, kjer so prikazi bolj eksplicitni. Tam vznikne na plano vsa bizarnost brez cenzure, brez nadzora, brez popustov. Če boste po spremljanju teh bizarnih praks še vedno obžalovali, da se niste aktivno spoprijeli s politiko, vam ni pomoči: rojeni ste za politiko in za politika. Ker me je zanimalo, kako je prišlo do tistih Mahničevih lulčkov, kaj je kdo zares rekel, sem si naložil mučno opravilo, namreč ogled posnetka. In danes nisem čisto prepričan, ali je bilo to dobro ali slabo.

No, kakorkoli. Očitno je nekontrolirani izbruh šefa borčevske organizacije nehote in nenačrtovano zadel v srčiko problema. Ne le vprašanja dometa politične spodobnosti in spodobnosti politikov, ampak tudi vprašanja sposobnosti in inteligentnosti teh. Torej, kot sledi iz burne reakcije Žana Mahniča, »burje iz DZ«, če si sposodimo prispodobo, s katero je Simon Gregorčič oslikal njegovega soimenjaka Antona Mahniča, oni (politiki, poslanci) pač ne dovolijo, da jih kdo zmerja s kurci. Prepričan sem, da če bi poslance zmerjal zgolj z lažnivci, barabami, manipulanti, med njimi ne bi bilo večje reakcije, zagotovo pa ne odstranitve avtorja izrečenega s seje odbora. Pač politiku ne smeš reči, da je kurec, ali bog ne daj kurac, lahko pa mu zabrusiš, da je lažnivec, barabin, bebec, butec ... Tega so vajeni, saj dejansko tudi so vse našteto. No, ne čisto vsi, a vsekakor so v parlamentu, glede na razmerja v polnoletni populaciji, nadpovprečno zastopani.

Lažnivost je zaščitni znak politike. Toda če komu rečeš, da laže kot pes, je to neresnično in popolnoma nesmiselno. Pes pač ne laže. Če pa ga zmerjaš, da laže kot politik, ali ga na kratko ozmerjaš kar s politikom, je to resna žalitev. A zmerljivka ni brez podlage. Politični razred si je sam zgradil skrajno negativni imidž, ki a priori zbuja averzijo ne le do posameznih politikov, njihovih besed in dejanj, ampak do politike nasploh.

Resda sedanji šef borčevske organizacije Tit Turnšek ni intelektualno, idejno in moralno dorasel funkciji, ki jo je nasledil od karizmatičnega Janeza Stanovnika, a dogajanje na omenjeni seji ni del tega problema. Tam so dajali ton poslanci, člani odbora za obrambo, ki so zgolj zlorabili Turnškovo prisotnost za svoje izpade. Če se nimate preveč radi, si vzemite čas in preposlušajte ali vsaj preberite prepis razprave člana odbora Franca Breznika. O. K., tista briljantna izpeljava o nasprotovanju antifašizmu in antikomunizmu bi lahko bila iz reda lapsus lingue. A tudi v tem primeru je zanimiva, saj od Freuda sem vemo, da so lapsusi govorica nezavednega. Temu Breznikovemu zdrsu bi lahko rekli nezavedno v politiki. V njem je zgolj potrdil to, kar tako ali tako vemo: Janševi demokrati so eksplicitno proti antifašizmu, latentno pa so hkrati proti antikomunizmu. Pač, Janša se je »komunizmu« odpovedal nominalno, nikakor pa njegovi (avtoritarni) metodi. Toda dejansko pri Brezniku ne gre zgolj za omenjeni jezikovni zdrs, ampak za celoten nastop, za celotno vajo javnega nastopanja. Lahko, da je ta ali ona zveza lapsus, celoten, še kar dolg nastop z invalidno argumentacijo in izpeljavami, ki se ne izidejo, pa nikakor ne. Ljudje kot Breznik so slaba reklama za državni zbor. So sporočilo javnosti, da so to, kar razkriva že etimologija besede parlament. Ljudje, ki pač nekaj nakladajo. A težava politike je, da negativne podobe ne označujejo samo govorca ali politične prakse, ki jo govorec zastopa, ampak politike nasploh. In posledice? Kdo normalen in umen je pripravljen iti v parlament, kjer bi sedel na sejah in v odborih z ljudmi, kot je Breznik?

Tako se osrednje zakonodajno telo, politično središče Slovenije, spreminja v areno, manežo, kjer takšni ali drugačni klovni nabijajo drug drugega v zadnjico in so v najboljšem primeru v zabavo občinstvu. Takšno vzdušje bolj politične folklore kot kulture ima verižni učinek. Bolj ko bizarna stran prevladuje, manj normalnih, razsodnih ljudi je pripravljeno vstopiti v DZ. Dolgoročna pričakovanja niso ravno optimistična. V obdobju nekaj legislatur bo razpadla standardna polarizacija med parlamentarno večino in opozicijo in bo nadomeščena s polarizacijo med (izrazito) večino bebcev in (izrazito) manjšino racionalnih članov parlamenta.

To pa dejansko gre na roko oblastnemu razredu in je njegov namen. Medtem ko je parlament maneža klovnov in zveri, ki so v zabavo in veselje občinstvu, oblastni razred vlada onkraj resnega nadzora

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.