MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Družba

Milijoni (evrov in delovnih ur) za nekaj džojntov

Policisti, tožilci in sodniki bi lahko počeli kaj pametnejšega, kot preganjali uživalce marihuane 

© Uroš Abram

Britanski liberalni demokrati so izračunali, da je britanska policija leta 2015 obravnavala skoraj 90 tisoč prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s konopljo, in za to porabila več kot milijon delovnih ur in 31 milijonov funtov. Ker gre za neučinkovito porabljen denar in delo policije, ki bi se namesto s konopljo lahko ukvarjala s pravimi težavami, predlagajo legalizacijo konoplje.

Slovenija je drugače od številnih drugih evropskih držav sicer šele na začetku poti postopne dekriminalizacije konoplje, končni cilj pa naj bi bila tudi legalizacija za osebno rabo. Predvsem zaradi prizadevanj parlamentarne Združene levice so bili zadnja leta narejeni nekateri koraki stran od nepotrebne in preživete popolne represije zoper konopljo, tako da je (oziroma bo) sedaj omogočena vsaj uporaba (in gojenje) v prehranske in medicinske namene.

Zadnji preostali korak na tej poti, legalizacija uporabe v rekreativne namene, pa bo gotovo tudi najtežji, čeprav temu v prid govorijo številni različni argumenti. Enega od teh, ki je zelo podoben argumentu britanskih liberalcev, je kot ključnega že pred leti omenil slovenski minister za pravosodje Goran Klemenčič: »Dekriminalizacija konoplje ob sočasni regulaciji je z vidika obremenjevanja pravosodnega sistema edina logična. Veliko sodnikov, tožilcev, celo policistov priznava, da je sedanje stanje kontraproduktivno. Celoten pravosodni sistem se zavrti, da je potem nekdo pogojno obsojen, ker je na balkonu gojil dve sadiki konoplje ali pokadil par džojntov. To državo tudi povsem brez potrebe zelo veliko stane. Denar, ki bi lahko šel v preventivne namene.« Klemenčič je tedaj v intervjuju za Mladino še dejal, da podporo legalizaciji ob sočasni regulaciji izraža že, odkar je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu v Pahorjevi vladi, da pa gre za projekt, ki je (predvsem) v domeni ministrstva za zdravje.

Po podatkih policije je kaznivih dejanj, povezanih z drogo, sicer le tri odstotke v celotni masi kaznivih dejanj. A težava ni v kaznivih dejanjih, med katera sodi tudi pregon kriminalnih združb na področju (trdih) drog. Težava je v tem, da mora policija po veljavni zakonodaji preganjati tudi storilce prekrškov, povezanih z marihuano, teh pa je bilo predlani vsaj dvakrat, če ne trikrat več kot kaznivih dejanj. Poleg tega je bilo predlani 85 odstotkov policijskih postopkov (kaznivih dejanj in prekrškov) s področja prepovedanih drog povezanih izključno s konopljo. Ravno prejšnji teden so recimo policisti kar trinajstih enot izvedli obsežno akcijo na mariborski množični študentski prireditvi Lampiončki in tam opravili kar 68 zasegov drog, z izjemo desetih primerov, je šlo za konopljo.

Na policiji so še pojasnili, da podatka o številu ur, porabljenih za ukvarjanje s temi zadevami, nimajo. A če jim tega dela ne bi bilo treba opravljati, bi energijo lahko usmerili v delo na kakem drugem področju, recimo v preganjanje gospodarskega kriminala, korupcije, oškodovanja javnih sredstev, kršitev delavskih pravic …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.