Damjana Kolar

 |  Kultura

Tudi v Sloveniji je čutiti vplive japonske kulture

Prvič doslej bodo javnosti celovito predstavili okoli 50 izbranih primerkov japonskega orožja in zaščitne opreme iz Narodnega muzeja Slovenije ter več zasebnih zbirk – ob njih pa bojevnike, ki so jih nekoč uporabljali, svet, v katerem so živeli, in poti, po katerih je izročilo samurajev doseglo Slovence.

Kabuto v paru

Kabuto v paru

V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi bo od 31. maja do 5. novembra na ogled razstava z naslovom Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, ki je nastala v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji, Biblioteko SAZU in Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Priprave na razstavo so potekale več let. Avtor razstave dr. Tomaž Lazar pravi, da so v Sloveniji prvič opravili tako obsežno raziskovanje zgodovinskih povezav med državama, k sodelovanju pa so pritegnili tudi druge ustanove in posameznike, ki pokrivajo to področje.

Vse razstavljene predmete so v muzeju celovito preučili in umestili v zgodovinski čas ter prostor in jih predstavili v obsežnem katalogu na 380 straneh. Ta je bogato opremljen tudi z ilustracijami in slikovnim gradivom. Vsebinsko zajema zgodovinske podatke o seznanjanju Evropejcev z obstojem otočja, zabeleženih slovenskih stikih z Japonsko in sledmi japonske tradicije, ki jih danes lahko najdemo v našem prostoru.

Čeprav sta Japonska in Slovenija med seboj oddaljeni deželi, je tudi pri nas čutiti vplive japonske kulture. Zaznamo jih v umetnosti, razvoju in popularnosti borilnih veščin, v oblikovanju – z vplivom minimalizma, v razvoju različnih tradicionalnih veščin, kot so obrezovanje bonsajev, izdelovanje zgibank origami, kaligrafija in celo pisanje haikujev, v čemer je veliko Slovencev našlo svoj način za izražanje umetniškega duha.

"Japonska je v zavesti Zahoda nekaj prav posebnega – nenavaden, skrivnosten, že zato neskončno mikaven košček sveta, ki bržkone bolj kot kateri koli drugi del zemeljske oble uteleša drugačnost in eksotiko. Otočje na skrajnem vzhodnem robu Azije je razvnemalo domišljijo, že dolgo preden je na njegova tla prvič stopila noga evropskega raziskovalca. Še tedaj se bolj skeptični zahodni umi niso mogli zediniti, ali Japonska sploh obstaja ali pa gre morda zgolj za mitološko, izmišljeno deželo. Takšni dvomi so se dokončno razpršili šele v letih 1542/3, ko je v viharju izgubljena skupinica portugalskih trgovcev začudeno dosegla dotlej neznano obalo," je zapisal avtor razstave dr. Tomaž Lazar.

Lik japonskega bojevnika – samuraja, njegovo orožje, bojne spretnosti in miselni svet nas vznemirjajo že vsaj stoletje in pol, odkar se je dežela vzhajajočega sonca po dolgi osami začela odpirati svetu. Samurajska oborožitev pa tudi njegov etos in miselni svet so postali svojevrsten most, ki je japonsko kulturo približal Zahodu. Tako ni naključje, da se tudi Slovenci navdušujemo nad mojstrsko izdelanimi rezili, pretanjeno filozofijo, umetnostjo in borilnimi veščinami starodavne Japonske. Kako globoko segajo ti stiki, se marsikdaj niti ne zavedamo.

V okviru razstave se bodo zvrstili tudi številni spremljevalni dogodki: delavnice, predavanja, mednarodni simpozij o japonski vojaški kulturi ter dan borilnih veščin. Eno od japonskih bojnih rezil so v sklopu priprav na razstavo predali mojstru poliranja togishiju Massimu Rossiju, ki je eden redkih strokovnjakov za tradicionalno obdelavo japonskih rezil. Obdelano rezilo, kratki meč – vakizaši, ki ga bo moč videti na razstavi, je okoli leta 1560 skoval mojster Kanenaga.

Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali tudi posnetke demonstracij borilnih veščin. Prikazali bodo tehnike aikida – tehnike bojevanja z lesenim mečem (boken), kyudo – tradicionalno streljanje z japonskim lokom, iaido – prikaz tehnik izvleke in uporabe japonskega meča, in tamashigeri – prikaz rezanja s katano na povezanih in namočenih snopih slame.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.