Borut Mekina

 |  Politika

Sloveniji 80 odstotkov Piranskega zaliva

Arbitražno sodišče je Sloveniji prisodilo tudi »stik« z odprtim morjem

Televizijski prenos razglasitve arbitraže in nova številka Mladine, ki obravnava zgodovino meje med Slovenijo in Hrvaško

Televizijski prenos razglasitve arbitraže in nova številka Mladine, ki obravnava zgodovino meje med Slovenijo in Hrvaško
© Izak Košir

Približno 80 odstotkov Piranskega zaliva predstavlja slovenske teritorialne vode, je pravkar odločilo arbitražno sodišče. Piranski zaliv je za časa Jugoslavije, predvsem pa po letu 1987 predstavljal notranje vode države, je sklenilo sodišče, Slovenija pa je sodišče prepričala, da je do 21. 6. 1991 večinoma izvrševala oblast v zalivu. Zaradi konfiguracije obale na rtu Savudrija, ki ne sledi siceršnjemu poteku obale, je sodišče mejo med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi teritorialnimi vodami izven zaliva zarisalo deloma v korist Slovenije, torej južneje od standardne pravokotne premice, ki bi jo sicer sodišča moralo potegniti, v skladu z glavnim načelom Konvencije OZN o pomorskem pravu (UNCLOS).

Sodišče je Sloveniji prisodilo tudi »stik« z odprtim morjem. Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guilaume je sicer opozoril, da v Sredozemlju in seveda Jadranu »odprtega morja« ne bi bilo, če bi države razglasile ekonomske cone, zato je pojasnil, da slovenske zahteve po stiku razume kot »svobodo komunikacije« med slovenskim teritorialnimi vodami in vodami, ki niso hrvaške teritorialne vode. Na tej podlagi je sodišče Sloveniji prisodilo posebni režim plovbe, ki teče preko hrvaškega teritorialnega morja in je širok 2,5 navtične milje. V njem, je poudaril Guilaume, Hrvaška ne sme zaustavljati ali kakorkoli brez privolitve ovirati svobodne plovbe ladij ali letal in podmornic.

Sodišče je Sloveniji prisodilo tudi »stik« z odprtim morjem.

Omenjeni režim daje sicer Sloveniji malce manj pravic, kot po sporazumu Drnovšek – Račan, »stik« bo namreč še vedno ostal znotraj hrvaških teritorialnih voda, kjer bo lahko Hrvaška intevenirala v primerih, ki bodo po njeni presoji šli preko »svobodne komunikacije.« Guilaume je pri tem omenil, recimo, izkoriščanje naravnih bogastev, raziskovanje, postavljanje naravnih in umetnih otokov in podobno. Ravno tako bo Hrvaška v omenjenem »stiku« obdržala pravico do intervencije v primeru nesreč in morala se bo odzvati na klice kapetanov.

Sodišče je odločilo, da gre meja v Istri po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika, kar pomeni, da so trije zaselki na levem bregu Dragonje ostali na Hrvaškem.

Na kopnem je sodišče večinoma mejo potegnilo po mejah katastra, kjer to ni bilo mogoče oziroma kjer sta se katastra prekrivala pa po načelih izvrševanja oblasti oziroma učinkovitosti izvrševanja oblasti. Tako se je sodišče odločilo, da gre meja v Istri po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika, kar pomeni, da so trije zaselki na levem bregu Dragonje ostali na Hrvaškem. Na Snežniku je arbitražno sodišče presodilo, da Tomšičeve parcele pripadajo Sloveniji, prav tako na slovenski strani leži vas Drage v Beli krajini. Na Trdinovem vrhu meja sledi katastrski meji, kar pomeni, da je vojašnica pripadla Hrvaški, medtem ko bi moral oddajnik ostati na slovenski meji. Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin, prav tako ob Sotli. Tam meja ne sledi reki. Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah, prav tako na Muri, pri čemer pa vas Mirišče oz. Brezovec - del leži na slovenski strani, je odločilo sodišče.

Na Trdinovem vrhu meja sledi katastrski meji, kar pomeni, da je vojašnica pripadla Hrvaški, medtem ko bi moral oddajnik ostati na slovenski meji.

Odločitev arbitražnega sodišča, predvsem meja na morju, odločitev v zvezi z zaselki na levem delu Dragonje in status Trdinovega vrha je dejansko bila v skladu s pričakovanji. Iz argumentacije arbitražnega sodišča je razvidna tudi velika skrbnost, na 380 strani dolgi razsodbi se v delih sodišče sklicuje tudi na dokumente iz 18. stoletja. Uradnih odzivov slovenske strani sicer, še ni, v času druge vlade Janeza Janše je namreč koalicija sprejela sklep, da mora arbitražno sodišče sprejeti tudi »stik,« ki so ga tedaj poslanci razumeli kot teritorialni sklic. Temu je zdaj tudi namenjena seja parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora, ki pravkar odloča o tem, a je odločitev arbitražnega sodišča v skladu z omenjenim "stikom".

O zgodovini meje in odnosov med Slovenijo in Hrvaško si lahko preberete v naslovnem članku nove Mladine, ki izide jutri. #Mladina26 

Razdelitev meje

Razdelitev meje
© arhiv arbitražnega sodišča

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.