Neža Oder

 |  Svet

Seksizem v znanosti

Seksistično pristranskost v znanosti lahko reši le več žensk v znanosti

Znanost prihodnosti

Znanost prihodnosti
© Pixabay

Ko je Microsoft v lanskem letu zasnoval pogovornega robota z osebnostjo najstnice – Tay, program za interakcijo na medmrežju, je ta izrazil »navdušenje« nad družabnimi omrežji in označil ljudi za »super fajn.« Manj kot 24 ur interakcije z uporabniki Twitterja je bilo potrebnih, da se je Tay iz prijaznega robota spreobrnil v rasističnega bigota, ki je naznanjal, da se zavzema za genocid nad Mehičani in sovraži feminist(k)e.

Tay je lekcijo v hitrem tečaju sovraštva dobila od uporabnikov, ki so izkoristili vse pomanjkljivosti, s katerimi se še vedno srečujemo pri razvoju umetne inteligence (UI) – a kljub temu, da je bil Tayjin sovražni karakter le posledica izrabe internetnih trolov, ravno to nakazuje na pomemben problem v področju UI: če se roboti učijo od ljudi, obstaja velika verjetnost, da bodo posvojili tudi pristranskosti – spolne, rasne in socialno-ekonomske – ki obstajajo v družbi, piše The Guardian.

Predvsem na potencial umetne inteligence za spolno pristranskost opozarja Tabitha Goldstaub, soustanoviteljica skupnosti CognitionX, ki v skladu s temi skrbmi vodi kampanjo za uvajanje več žensk v področje UI. »Ko pogledamo, kaj se dogaja v UI skozi feministične oči, postane zelo jasno, da se bodo predsodki, ki v družbi že obstajajo, še poslabšali in okrepili.«

Globoko zakoreninjeni kulturni odnosi so vplivali na to, koga se in koga se ne spodbuja v teh področjih. Le 16 odstotkov diplomantov računalništva je žensk, prepad med spoloma pa se po diplomi še intenzivira.

Kot glavne tarče negativnega učinka spolne pristranskosti UI Goldstaub izpostavi področja zdravstvenega varstva, pametnih mest in avtomatskih avtomobilov. »Če ustvarjamo le za moške,« razlaga, »lahko to vpliva na finance, zavarovanje, izobraževanje.« Lahko se pojavijo nepravice pri dodeljevanju posojil, ženske so lahko prikrajšane za možnosti službe in izobraževalna orodja so fokusirana le na moške.

Na zdravstveno problematiko pri področju UI se osredotoča Maxine Mackintosh, podatkovna znanstvenica in ustanoviteljica omrežja One Health Tech, ki promovira ženske v ta področja. Mackintosh razlaga, da je predsodek, opažen v algoritmu UI, le manjši problem, ki se lahko odpravi z reprogramiranjem. »Pripraviti ljudi, da se sploh zavedajo teh predsodkov, je resničen problem.« Okolje, v katerem se testira umetna inteligenca, ima veliko pomanjkanje žensk, izpostavlja Mackintosh. »Kontrast je očiten.«

To se dotika točke, ki vpliva na vsa področja tehnološkega sveta: globoko zakoreninjeni kulturni odnosi so vplivali na to, koga se in koga se ne spodbuja v teh področjih. Le 16 odstotkov diplomantov računalništva je žensk, prepad med spoloma pa se po diplomi še intenzivira.

Iniciative, kot so Founders4Schools in Acron Aspiration's AI Hackathon se ukvarjajo s spodbujanjem mladih v znanost in področja UI, saj je predvsem slednje relativno novo področje in »v šolah ni bilo promovirano na isti način kot na primer programiranje,« dodaja Goldstaub. Navkljub številnim uspešnim iniciativam pa Silvia Chiappa, raziskovalna znanstvenica pri DeepMind, Googlovem UI podjetju, meni, da bi izobraževalni sistem moral iti korak dlje. »Morali bi določiti specifično diplomo v učenju s stroji in aktivno spodbujati ženske, da se prijavijo,« pravi. Naslavlja tudi problematiko obravnave balansiranja kariere in zasebnega življenja, saj »ženske pogosto zastavijo kariero, da se lahko posvečajo otrokom.«

»Da se lahko ukvarjamo s temi vprašanji, v področju ne moremo imeti le ljudi s tehnološkim ozadjem,« dodaja Mackintosh in poudarja veliko vlogo, ki jo pri ustvarjanju in testiranju umetne inteligence igrajo področja, ki se le malo ali skoraj nič dotikajo tehnologije. »Potrebujemo tudi antropologe, ekonome, politike...«

Področje umetne inteligence je tako zelo novo, da je že samo zase obravnavano marsikdaj bolj kot fikcija, o specifičnih problematikah področja pa se sploh ne govori dovolj. Tematike integracije tehnologije v družbo se pojavljajo zmeraj tako, da se zdijo pred svojim časom in so zato za javnost pogosto občutljive. »Okrog letajo vsa ta etična vprašanja," zaključuje Tabitha Goldstaub, »a če spravimo v področje dovolj žensk in jih spodbujamo, da ta vprašanja izpostavljajo, bodo tudi ljudje začeli poslušati.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.