Zaničevanje v sodobni Veliki Britaniji

Zaničevanje je, da bodo blok z več kot 1200 socialnimi stanovanji v Londonu prodali zasebnemu skladu, ki ga bo nadomestili z zgolj 82 zasebnimi hišami za premožne

Ko je v Londonu pogorela stolpnica Grenfell Tower in pokopala vsaj 80 ljudi, med njimi tudi otroke, je eden od aktivistov za časopis Financial Times dejal, da ni bil problem v tem, da niso opozarjali, da je nevarna, ampak, to, da jim pristojni za rešitev tega problema nikoli niso odgovorili. »Niso nas samo ignorirali, ampak so na nas gledali z zaničevanjem,« je dejal.

Zaničevanje je, da so stanovalci upravljavca ves čas opozarjali, da so njihovi domovi smrtno nevarni, on pa ni mignil s prstom, v Guardianu piše Aditya Chakrabortty. Ko skupina ljudi velja za nevredno kraja, kjer živi, je to brez dvoma zaničevanje. To velja za varnostnike in vzgojiteljice, ki so umrli v Kensingtonu, pa tudi za invalide, ki so revni zaradi znižanja nadomestil z varčevalnimi ukrepi britanske države.

Zaničevanje se ne nanaša le na eno sosesko ali politično stranko. Sam Leggatt živi v soseski, ki je nasproti Grenfella, kjer namerava laburistična lokalna oblast, za katero je vedno glasovala na volitvah, potrditi načrte za privatizacijo celotnega fonda javnih stanovanj. Če bo ta načrt uresničen, bodo njen dom najbrž podrli. Uradniki tega niso povedali ne njej ne nobenemu od sosedov. Ko je Aditya Chakrabortty to preverjal pri pristojnih organih, so mu po birokratsko odgovorili, da še ni bila sprejeta nikakršna odločitev, a blok, v katerem živi Sam Leggatt, je med prvimi, ki so predvideni za privatizacijo, ki ji bo sledila »obnova«. »Nič nismo vredni, a ne?« pravi Sam Leggatt. Počuti se popolnoma zaničevano.

»Nič nismo vredni, a ne?« (Sam Leggatt, stanovalka, ki trepeta pred podrtjem njenega doma) 

Sicer je vzorna državljanka, ima službo, pomagala je počistiti razdejanje po nemirih v Tottenhamu leta 2011, redno plačuje najemnino, vse jemlje z dobro voljo. Njen edini zločin je, da ne ustreza merilom lokalne oblasti za življenje v svoji soseski. Ta namerava vložiti domove družin, šole, največjo knjižnico in še veliko več v velikanski 2 milijardi funtov vreden zasebni sklad. Ta namerava zravnati z zemljo cele ulice in sedanje javne stavbe nadomestiti z bleščečim mestnim centrom in 6400 stanovanji. Te stanovanja zagotovo ne bodo za ljudi, kot je Sam Leggatt. Predstavniki lokalne oblasti so nazadnje, ko je komuniciral z njimi, Adityji Chakraborttyju pojasnili, da zasebni sklad ne bo gradil socialnih stanovanj. To pomeni, da bodo okrog 1200 socialnih stanovanj v bloku, v katerem živi Sam Leggatt, nadomestili s samo 82 novimi.

»Naš dom hočejo spremeniti v Kensington, brez Grenfella,« pravi Sam Leggatt. Po oceni enega od članov lokalne oblasti je blok, v katerem živi, vreden »minus 15 milijonov funtov«. To je po oceni lokalne oblasti neto strošek za obnovo teh domov. »Mislijo, da smo tisto, kar je za njih vredno minus 15 milijonov funtov. Plebejci, ljudje, ki živimo tukaj, delamo tukaj, imamo tukajšnje spomine, smo zanje le blago,« pravi Leggattova.