Plečnik skozi oči mladih vizualnih umetnic in umetnikov

Deset umetnic in umetnikov mlajše generacije skozi umetniška dela prikaže svoje lastno doživljanje slovenskega arhitekta

V Plečnikovi hiši v Ljubljani je do 1. oktobra na ogled skupinska razstava z naslovom Jože, ki je nastala v sodelovanju med galerijsko-projektnim prostorom DobraVaga in Plečnikovo hišo. Na razstavi se predstavlja deset umetnic in umetnikov mlajše generacije (Eva Mlinar, Gašper Kunšič, Jure Brglez, Lealudvik, Matija Medved, Nastja Mezek, Nevena Aleksovski, Nina Mršnik, Peter Ferlan), ki so ustvarili umetniške grafike v omejenih izvodih ter se pri tem spogledovali z delom in življenjem arhitekta Jožeta Plečnika.

Razstava predstavlja svež nabor aktualne likovne produkcije umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki aktivno delujejo v domačem ter mednarodnem prostoru. Glavna pobuda za tovrstno povezovanje je vpetost DobreVage pod Plečnikove arkade ob mestni tržnici in ribarnici ter posledična povezanost s Plečnikovo arhitekturno dediščino. Ideja za predstavitev sodobnih avtorjev v historičnem domovanju Jožeta Plečnika tako pomeni poklon slovenskemu arhitektu in hkrati ponuja nove poglede nanj, na njegovo delo ter življenje. Z naslovom Jože je poudarjena osebna nota razstave, saj avtorji skozi umetniško grafiko predstavijo lastno likovno interpretacijo arhitekta.

Izbrane vizualne umetnice in umetniki delujejo na različnih področjih ter raziskujejo raznolike tematike, vprašanja in koncepte. Oblikovalka Nina Mršnik ustvarja ilustrativne portrete, v katerih upodobljene ljudi prikaže na včasih humoren, a prepoznaven način. Za predlogo Plečnikovega portreta je tako uporabila eno njegovih redkih znanih fotografij, na kateri se sproščeno smeji s svojim psom Sivkom. Za portret se je odločil tudi študent grafičnega oblikovanja Jure Brglez, ki je zgodovinska dejstva in osebno interpretacijo Plečnika združil v lasten vizualni izraz. Ilustrator Matija Medved je v svojem značilnem slogu upodobil Plečnika med vsakdanjim sprehodom ter z uporabo majhnih detajlov omogočil, da gledalec takoj prepozna njegovo znano pojavo.

V središče arhitekturnega okvirja sta Plečnikovo podobo postavila Lealudvik, umetniški kolektiv, ki ga sestavljata Lea Jelenko in Matjaž Komel. Vsebinsko ju privlačijo nekonvencionalne, včasih kontroverzne teme in nadnaravni vsebinski aspekti, zato sta pri svoji grafiki uporabila estetiko prostozidarjev, ki so jo Plečniku večkrat očitali. Študentka slikarstva Nastja Mezek svojo umetniško prakso snuje na nasprotjih in raziskuje poetiko soobstoja analognega ter digitalnega izraza. Njeno delo meji med organsko, ročno gesto in digitalno manipulacijo, zato je k tematiki pristopila s kontrapozicije in izhajala iz svoje skicozne, neprecizne risbe, česar običajno ne povezujemo s Plečnikovim opusom. Peter Ferlan, ki trenutno zaključuje študij ilustracije, v svojem delu išče umetniške izraze izven akademsko ustaljenih okvirov ter je tako skozi inovativne pristope in koncepte iz svoje grafike ustvaril uganko Poišči Jožeta!.

Vizualna umetnica in umetnostna zgodovinarka Eva Mlinar izhaja iz ilustracije in ustvarja groteskne podobe, ki so mešanica njene domišljije in resničnosti. Pri tokratnem projektu se je tako naslonila na antično umetnost, ki je Plečnika navdušila na študijskem potovanju po Italiji in vplivala na njegov lasten slog, ter to združila z znanim Plečnikovim portretom in njegovimi grafičnimi vzorci. Dela vizualne umetnice Nevene Aleksovski so pogosto fragmentarna, razbita na različne simbole in podobe, ki so včasih jasne in prepoznavne, včasih pa spontane in intimne. Gašper Kunšič, ki se ukvarja s slikarstvom, digitalno grafiko in instalacijo, je za izhodišče svojega dela uporabil Plečnikovo oblikovanje detajlov in ornamentov ter ustvaril lastne grafične strukture, ki tvorijo obliko neke vrste pohištva–skulpture. 

"Razstava Jože je tako intimna zgodba, ki raziskuje odziv ustvarjalcev na opus in življenje izjemno pomembne likovne osebnosti v našem lokalnem in mednarodnem prostoru ter pri tem vzpostavlja dialog sodobne produkcije s slovensko kulturno zgodovino. Ta kontrast je poudarjen tudi s prostorsko umestitvijo svežih umetniških grafik v historične prostore Plečnikovega prvotnega domovanja po vrnitvi iz Prage leta 1921. Interpretacije umetnikov niso zaključene, temveč gledalcu odpirajo nove poglede in vprašanja o slovenskem arhitektu, ki se združijo z izkušnjo obiska same Plečnikove hiše in njegove zapuščine. Raznovrstnost likovnih govoric in pristopov k tematiki pusti gledalca v odkrivanju novih lastnih interpretacij in obenem ponudi vpogled v aktualno dogajanje mlade generacije ustvarjalnosti," je ob razstavi zapisala kuratorka Lara Mejač.