MLADINA Trgovina

Neža Oder

13. 7. 2017  |  Družba

Problem prenaseljenosti se tiče nas vseh – tudi tistih, ki se pretvarjajo, da ne obstaja

Ob svetovnem dnevu prebivalstva zemeljska populacija nevarno narašča, tudi zaradi tega, ker se od vseh žensk pričakuje, da si morajo želeti otroke in načrtovati družino

Ulica v Bangladešu

Ulica v Bangladešu
© Flickr

Na Zemlji živi okoli 7,6 milijarde ljudi in samo letos naj bi se ta številka povečala za 77 milijonov, poročajo Združeni narodi ob svetovnem dnevu prebivalstva. Število prebivalcev še naprej vztrajno raste, z njim pa vprašanja o pritiskih na življenjski prostor in sistematičnemu načrtovanju družin.

Od skoraj osmih milijard Zemljanov jih na slovenskih tleh prebiva skoraj 2,07 milijona, lahko preberemo v poročilu Statističnega urada RS (Surs), kar predstavlja manj kot 0,3 odstotka svetovnega prebivalstva. Najpogosteje poseljena je ljubljanska občina, kjer na kvadratnem kilometru živi povprečno 1050 ljudi. Država na kvadratnem kilometru sicer drži povprečje 102 prebivalcev, pri čemer je Zahodna Slovenija gosteje poseljena od Vzhodne.

Neenakomerno razporejeno prebivalstvo pa predstavlja problem tudi na globalni ravni. Veliki deli sveta so povsem neprimerni za človeško življenje, poroča Surs, in so zato neposeljeni. V nekaterih delih največjih velemest pa so območja, kjer na enem kvadratnem kilometru živi tudi po več kot 80.000 ljudi.

Gneča na bazenu na Kitajskem

Gneča na bazenu na Kitajskem
© Flickr

Najgosteje poseljena država na svetu je z 19.250 prebivalci na kvadratni kilometer Monako, sledita mu Singapur in Gibraltar. V Evropski uniji živi na kvadratnem kilometru povprečno 118 ljudi, najgosteje so naseljene Malta, Nizozemska in Belgija. Do leta 2030 naj bi število prebivalcev Zemlje doseglo 8,6 milijarde.

Na svoji Zemlji

Zastrašujoča statistika pa ne napoveduje le večje gneče na naših – še dokaj udobnih – ulicah, ampak nakazuje na širši problem prenaseljenosti v svetu. Z globalnimi podnebnimi spremembami, s katerimi se že poskušamo spopadati, se bo krčilo kopno, primerno za življenje. S tem se bo tudi razporeditev prebivalstva po svetu v prihodnosti spreminjala – to pa pomeni, da se bo pritisk na že zdaj gosto naseljena območja in njihove naravne vire še povečal. Ko ideje o kolonizaciji drugih planetov naenkrat niso več le znanstvena fantastika, se ob problemu presežka prebivalstva še vedno pojavlja primarno vprašanje: kdo od nas je preveč?

Še par let nazaj so se zdele napovedi o koncu sveta čista fikcija, plani o ohranjanju našega planeta pa preveč dolgoročni, da bi bili vredni resnejše obravnave. K splošnemu skepticizmu glede resnosti situacije še dodatno pripomorejo nekatere jalove poteze v smeri varovanja planeta. Pri teh v zadnjem letu močno prednjači Trump, pa naj okliče globalno segrevanje za »kitajsko prevaro« ali pa odstopa od pariškega podnebnega sporazuma. Ob tem se je potrebno zavedati, da se problematika prenaseljenosti tiče nas vseh – tudi tistih, ki se pretvarjajo, da ne obstaja.

Z globalnimi podnebnimi spremembami, s katerimi se že poskušamo spopadati, se bo krčilo kopno, primerno za življenje. S tem se bo tudi razporeditev prebivalstva po svetu v prihodnosti spreminjala – to pa pomeni, da se bo pritisk na že zdaj gosto naseljena območja in njihove naravne vire še povečal.

V znamenju načrtovanja družin

S tem v mislih torej ni čudno, da poteka letošnji svetovni dan prebivalstva v znamenju načrtovanja družin. Globalna prizadevanja, da bi milijonom žensk pomagali načrtovati svoje družine in se tako lotevati nezadržne rasti prebivalstva, upadajo v uspešnosti, piše The Guardian. Spremljajo jih naraščujoči primanjkljaji v financiranju, ki grozijo, da bodo še naprej ovirali napredek.

Na Zemlji živi okrog 214 milijonov žensk, ki se želijo izogniti nosečnosti, sodobne kontracepcije pa ne uporabljajo. 40 odstotkov žensk živi v državah, kjer je abortus nedostopen, omejen ali prepovedan. Večina žensk, ki do kontracepcije nima dostopa, živi v 69 najrevnejših svetovnih državah. Razlogi, zakaj tako visoko število žensk do kontracepcije ne dostopa, varirajo vse od slabega informiranja in pomanjkanja storitev pa do pomanjkanja podpore v skupnosti, opozarjajo Združeni narodi.

Od 127 milijonov žensk, ki rodijo v državah v razvoju, mnoge ne prejemajo niti osnovnega zdravstvenega varstva za matere in otroke. Le 56 odstotkov žensk, ki rojeva v Afriki, rodi v zdravstveni ustanovi. Po ocenah newyorškega inštituta Guttmacher bo v letu 2017 umrlo 308.000 žensk zaradi razlogov, povezanih z nosečnostjo, v prvih mesecih življenja pa 2,7 milijona dojenčkov. »Večino teh smrti je mogoče preprečiti s polnim dostopom do posameznih vitalnih storitev, kot sta kontracepcijska zaščita in skrb za zdravje mater in novorojenčkov v času nosečnosti in poroda,« pojasnjujejo na inštitutu.

Dekleta želijo le osnovne človekove pravice - protest za ženske v Torontu

»Dekleta želijo le osnovne človekove pravice« - protest za ženske v Torontu
© Wiki Commons

Ženska telesa ženskam

Mednarodno gibanje za reševanje problemov regulacije rojstev je letos doživelo močan udarec z nekaterimi odločitvami Donalda Trumpa. Od januarja je Trump oznanil zmanjšanje sredstev za mednarodno načrtovanje družin, kjer je ZDA sicer največji donator, prenehal je financirati sklad ZN za populacijo (UNFPA) in ponovno uvedel politiko gag rule, ki preprečuje pretok denarja v organizacije, katerih delo se dotika abortusa.

Po napovedi Mednarodne populacijske akcije (PAI) naj bi pravilo gag rule povečalo število splavov v nevarnih okoljih, zvišalo število nezaželenih nosečnosti in dvignilo otroško umrljivost, piše Independent. Shannon Kowalski, direktorica pri Mednarodni koaliciji za zdravje žensk je novo politiko oklicala za »kruto in nenavadno kazen,« odločitev Trumpove administracije pa pospremila z besedami: »Namesto varovanja življenj bo [gag rule] dvignil smrtnost mater, s tem ko bo umaknil nujno reproduktivno zdravstveno varstvo izven dosega vse več žensk.«

Trumpove politike so pustile nekatere največje ponudnike storitev za reproduktivno zdravstveno varstvo v revnejših državah v boju za preživetje. Mednarodna zveza za načrtovano starševstvo (IPPF) in Marie Stopes International že poročata o končanju programov načrtovanja družin v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Agencija UNFPA, zadolžena za preprečevanje smrti mater in spodbujanje storitev načrtovanja družine, se v prihajajočih treh letih sooča s finančno vrzeljo v višini 700 milijonov dolarjev za sredstva za kontracepcijo.

Dostop do varnega in prostovoljnega načrtovanja družine je osrednjega pomena za enakost spolov in krepitev vloge žensk, ob tem pa je tudi ključni dejavnik pri zmanjševanju revščine.

Po besedah inštituta Guttmacher naj bi bil strošek izpolnjevanja vseh ženskih potreb po sodobni kontracepciji v revnejših državah le 1,75 ameriškega dolarja na osebo letno, to pa bi povzročilo kar 75-odstotno zmanjšanje nenamerne nosečnosti, nenačrtovanih rojstev in splavov. 

Dostop do varnega in prostovoljnega načrtovanja družine je osrednjega pomena za enakost spolov in krepitev vloge žensk, ob tem pa je tudi ključni dejavnik pri zmanjševanju revščine, poročajo ZN. »Naložbe, ki ustvarjajo načrtovanje družbe dostopnejše, prinašajo tudi gospodarske in druge dobičke, ki posledično lahko spodbudijo razvoj.«

Svobodno odločanje o lastnem telesu, zdravju in spolnosti spada med osnovne človekove pravice in potrebno se je zavedati, da pri vedno večjem sprejemanju seksualne svobode ne gre le za vračanje pravic o ženskih telesih ženskam, temveč za sistematičen pristop k reševanju populacijskega problema na svetovni ravni. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.