MLADINA Trgovina

Urša Marn

14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Politika

Čim bolj zgodaj, tem bolje

Sta dva obvezna tuja jezika v osnovni šoli res nesmiselna?

© Borut Krajnc

Polemike o zgodnejšem uvajanju prvega tujega jezika in o uvedbi obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole v Sloveniji trajajo že najmanj štiri leta. Za zdaj je prvi tuji jezik za osnovnošolce obvezen šele pri devetih letih, drugi tuji jezik pa je še vedno izbirni predmet. Z novelo zakona o osnovni šoli naj bi oboje spremenili.

S septembrom 2018 naj bi prvi tuji jezik postal obvezen že v prvem razredu, drugi tuji jezik pa bi postal obvezen za učence sedmega, osmega in devetega razreda. Argumentov proti tem spremembam je veliko, od tega, da se uvajajo brez resnega premisleka o učinkih, da bosta dva tuja jezika pomenila prevelik napor, do tega, da se z uvedbo drugega tujega jezika kot obveznega krči izbirnost, kar je očitek Zveze društev pedagoških delavcev. Med najbolj vnetimi kritiki uvedbe dveh tujih jezikov kot obveznih je Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule. Po njegovem mnenju bi morali otrokom omogočiti, da osnovno šolo uspešno končajo tudi brez znanja tujih jezikov. »Obsedenost s tujimi jeziki nam pove, da smo zakompleksani in da bi se materinščini najraje odpovedali,« pravi Merc.

Popolnoma nasprotnega mnenja je glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj: »Slovenščina ni svetovni jezik, zato je pogoj za mednarodno uspešnost naših državljanov in državljank znanje tujih jezikov.« Ko je leta 2013 tedanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo zaradi kriznega varčevanja odložil zgodnejše uvajanje prvega tujega jezika, je Štrukelj takšno politiko označil za neumno in socialno nepravično. »Premožnejši starši otrokom zagotovijo plačljive tečaje in dodatno znanje tujih jezikov, otroci iz socialno šibkih družin pa so v celoti odvisni od znanja, ki ga prek javnega izobraževalnega sistema zagotavlja država.«

Ne glede na polemike je dejstvo, da se učenje tujih jezikov v Sloveniji, če položaj primerjamo s tistim v drugih evropskih državah, začenja sorazmerno pozno. Po raziskavi iz leta 2012, v kateri je sodelovalo 32 evropskih držav, se večina učencev prvega tujega jezika začne učiti med šestim in devetim letom starosti. Na Malti se prvega tujega jezika vsi osnovnošolci začnejo učiti že s petim letom, v Avstriji, Italiji, Estoniji, Litvi, na Hrvaškem in Norveškem s šestim, v Franciji, na Finskem, Švedskem in Poljskem s sedmim, na Češkem, Slovaškem, v Latviji, Španiji in Romuniji z osmim letom. Večina evropskih držav je v zadnjih letih znižala starostno mejo za obvezno učenje tujih jezikov, nekatere države ali regije pa poučevanje tujih jezikov vključujejo celo v predšolsko vzgojo. Nemško govoreča skupnost v Belgiji na primer zagotavlja učenje tujih jezikov že za triletne otroke. Poleg tega vse več evropskih držav drugi tuji jezik uvršča med obvezne predmete. Ti premiki se ne dogajajo samo zato, ker želijo države mladim olajšati dostop do zaposlitve, ampak tudi zato, ker številne raziskave strokovnjakov za jezikoslovje in razvojno psihologijo kažejo, da se otrok, ki se s tujim jezikom sreča že v zgodnjem obdobju, tega nauči lažje in hitreje. Pri učenju tujih jezikov prevladuje logika: čim bolj zgodaj, tem bolje. To logiko s predlaganimi spremembami zakonodaje upošteva tudi ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.