Borut Krajnc, STA

 |  Družba

Ko Slovenija gori

Požar v Zalogu pri Novem mestu zdaj končno pod nadzorom

Gasilci v boju s požarom pri Novem mestu

Gasilci v boju s požarom pri Novem mestu
© Borut Krajnc

Gasilcem je požar v podružnici za predelavo odpadkov podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu, ki je izbruhnil  včeraj nekaj po 16. uri, uspelo omejiti znotraj obrata. Požar imajo zdaj pod nazorom, na bližnji plinski postaji pa so izključili dovod plina. Gasilci sicer predvidevajo, da požara še nekaj časa v celoti ne bodo uspeli pogasiti. Pri gašenju jim je nekaj časa pomagal tudi helikopter.

Po besedah gasilcev so goreli tako plastični odpadki, predvsem odpadni polivinil, kot tudi lesni sekanci in lesni odpadki, vnel pa se je tudi del sistema s sončnimi celicami. 

Zaradi dima se je približno deset gasilcev lažje zastrupilo in jim pomaga reševalna ekipa v terenski prikolici za množične nesreče, del vaščanov Zaloga in pa bližnjih Lok pa so morali zaradi nevarnega dima začasno umakniti. Po informacijah poveljnika štaba civilne zaščite Srečka Šestana, ki koordinira delovanje pristojnih služb na terenu, so pet gasilcev prepeljali v novomeško bolnišnico, da jih pregledajo. 

Zaradi dima se je približno deset gasilcev lažje zastrupilo in jim pomaga reševalna ekipa v terenski prikolici za množične nesreče, del vaščanov Zaloga in pa bližnjih Lok pa so morali zaradi nevarnega dima začasno umakniti.

Dim s požarišča, ki ga je sicer nosilo dokaj visoko, je bil viden tudi v približno osem kilometrov oddaljenem Novem mestu in po nekaterih podatkih še vse do Šentjernejskega polja. 

V podružnici omenjenega podjetja je do podobnega požara prišlo že leta 2014, ko so se tam vnele bale z odpadnim materialom, ogenj pa se je razširil ter uničil bager in stroj za drobljenje. Tudi pred tem je tam večkrat zagorelo, več okoličanov in okoljevarstvenikov pa je že večkrat skušalo opozoriti na ekološki problem omenjenega obrata.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil napotke za prebivalce ob večjih požarih, saj ob njih lahko gorijo različne škodljive snovi. 

"Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika," opozarjajo pri NIJZ in dodajajo, da vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme.

Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni - KOPB) se lahko povečajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se tudi možnost za nastanek srčne kapi.

"Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, nosečnice, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki," še opozarjajo. 

Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, nosečnice, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki.

Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje. Nekaj časa lahko to zagotavljamo z zadrževanjem v zaprtih prostorih. Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med drugim se namreč posedajo tudi na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo tudi v tla, tako bi se lahko preko podtalnice onesnažila tudi pitna voda.

Priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za prebivalce:

  • Ves čas upoštevajte priporočila ekip za reševanje oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
  • Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in čutijo zdravstvene težave naj se posvetujejo s svojim zdravnikom.
  • Osebna dekontaminacija: če ste bili izpostavljeni materialom, ki so nastajali pri požaru, odstranite prah in kontaminirano obleko ter jo shranite v plastično vrečko. Izpostavljeno kožo operite z velikimi količinami mila in vode. Obrišite se in ponovno izperite.
  • Izogibajte se prizadetih območij razen, če so reševalne ekipe že sporočile, da je vrnitev na prizadeta območja varna.
  • Če je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, priporočamo zadrževanje izven območja ali v zaprtih prostorih. Zadrževanje v zaprtih prostorih je začasna rešitev, saj se koncentracije onesnaževal v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.
  • Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se temu področju izognemo dokler ta območja niso očiščena.
  • Izogibajte se dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšajte izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se gibljete proti vetru ali stran od ognja oz. pogorišča.
  • Uporaba pitne vode - upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
  • Priporočamo, da vrtnin in sadja, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo, ne uporabljate. Navedena priporočila veljajo tudi za ostale plodove do objave nadaljnjih navodil ter s tem povezanih morebitnih drugačnih napotkov oziroma novih priporočil.
  • Če je možno, preprečite raznos onesnažil (pepela) v neonesnažena območja (npr. menjava obutve pri prehodih iz onesnaženega predela v čisti, iz vrta v stanovanje).
  • Vrtci, ki so locirani v območju, ki je bilo izpostavljeno dimu in/ali sajam, naj prvi dan po požaru ne obratujejo, nato pa naj pridobijo in upoštevajo navodila pristojnih institucij. Enako velja tudi za športna društva, prireditve na prostem ...

V zadnjem času v Sloveniji pogosto gorijo tovarne in poslopja, v katerih so za okolje in človeka nevarni odpadki oziroma snovi. O posledicah onesnaženja in tem, kako živeti z dioksionom je pred kratkim v Mladini pisal tudi Staš Zgonik. Njegov članek si lahko preberete na tej povezavi. 

  • Slika 219317
  • Slika 219318
  • Slika 219319
  • Slika 219320
  • Slika 219321
  • Slika 219322
  • Slika 219323

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.