MLADINA Trgovina

Izak Košir

28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Družba

Trgovina za belce

Romski otroci lahko nakupujejo le v spremstvu prodajalke

Market Dušak v Krški vasi

Market Dušak v Krški vasi
© Nejc Jordan

Pisal nam je očividec (ime hranimo v uredništvu), ki je bil v trgovini Market Dušak v Krški vasi priča diskriminatornemu incidentu. Gre za trgovino, katere lastnik ima tudi istoimensko Tuševo franšizo v Cerkljah ob Krki. Po trditvah očividca, ki je zaradi dogodka ogorčen, prodajalka v trgovino ni želela spustiti treh romskih otrok. Čeprav so ji pokazali, da imajo denar, je vztrajala, da bo najprej postregla drugim strankam, nato pa je zahtevala, da otroke spremlja oziroma nadzira med nakupovanjem v trgovini.

Očividec opisuje, da je prodajalka takoj, ko so romski otroci (po njegovem stari od deset do 15 let) stopili v trgovino, začela kričati nanje, kam gredo. »Pred tem so isti fantje brskali po smeteh in iz njih jemali živila. Rekli so, da jih bodo jedli. Med drugim so imeli v polni vreči odpadnih živil sladko smetano s pretečenim rokom in plesniv suhomesni izdelek,« pravi očividec.

Ker gre za lastnika, ki ima v lasti tudi Tuševo franšizo, smo se za pojasnilo obrnili na Tuš. Tam so povedali, da so kupci najpomembnejši pri njihovem delu, zato ne podpirajo in ne dopuščajo takšnega ravnanja, kot ga je opisal očividec. »Vrednote, ki jih zagovarjamo in jim v podjetju sledimo, sta med drugimi tudi poštenost in odgovornost do sočloveka. Trgovina, ki jo omenjate, ni naša trgovina, temveč gre za franšizo, ki je samostojni pravni subjekt, na katerega nimamo vpliva,« so dodali.

Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenija pojasnjuje, da je nesprejemljivo, če je bil otrokom onemogočen dostop do trgovine zgolj na podlagi etnične pripadnosti. »Vodstvo trgovine bi moralo poskrbeti, da v trgovini ni razlikovanja strank, ne glede na njihove osebne okoliščine. Primer žalostno ponazarja diskriminacijo, s katero se v vsakodnevnem življenju srečujejo pripadniki romske manjšine. Žal jih diskriminacija ’udari’ na zelo različnih področjih življenja – ko želijo najeti stanovanje, se preseliti iz segregiranih naselij, ko iščejo službo, ko si skušajo urediti dostop do vode, in kot kaže tudi, ko gredo v trgovino – in jih s tem potiska v izrazito marginaliziran položaj. Država je odgovorna, da diskriminacijo odpravi – s tem, da jim zagotovi resnično enake možnosti,« pojasnjuje Jerneja Turin in dodaja, da bi morala država poskrbeti za učinkovito vključitev Romov v družbo in tako širši družbi poslati jasen signal, da neenaka obravnava ni sprejemljiva.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik pa meni, da je v položajih, ko je nekaterim posameznikom zaradi kake osebne okoliščine, na primer etnične ali rasne pripadnosti, preprečen enakopraven dostop do dobrin in storitev, treba poslati prijavo ustreznemu inšpektoratu ali zagovorniku načela enakosti, ki sicer na tem področju trenutno odpravlja večletne zaostanke. Za neenako obravnavo na trgu dobrin in storitev je pristojen tržni inšpektorat.

»Vodstvu vsake poslovne družbe, pa tudi državnim organom svetujemo, da v skladu z zakonom o varstvu pred diskriminacijo izvajajo preventivne ukrepe, kot so izobraževanje ali usposabljanje zaposlenih, da ne bi prihajalo do diskriminacije ali neenake obravnave strank,« še dodaja Miha Lobnik.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.