MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

1. 8. 2017  |  Družba

Tobačna industrija išče nove kadilce 

Tobačni koncerni nove kadilce v Afriki novačijo tudi tako, da cigarete brezplačno delijo šolarjem, vladam pa zaradi protitobačne zakonodaje grozijo z odškodninskimi tožbami

© MaxPixel

Medtem ko v Evropi skoraj vsak tretji moški kadi, v Afriki seže po cigareti, pa še to priložnostno, le vsak deveti moški. Ker v industrijskih državah tobačni industriji kadilci umirajo, vidi nov obetaven trg v Afriki, poroča die Zeit. Tobačna industrija ustvarja dobičke z rastjo prebivalcev. Število kadilcev na svetu se je povečalo na nekaj manj kot milijardo zaradi rasti prebivalstva, saj danes kadi samo še vsak sedmi Zemljan, včasih je bil kadilec vsak šesti.

Afričani pokadijo dva odstotka vseh cigaret na svetu. Če bo tobačni industriji uspelo ta delež povečati, lahko hitro nastane problem, je pred kratkim posvarila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Najnovejši podatki namreč kažejo, da se »globalna epidemija« odvisnosti od nikotina širi tudi tam, kjer je »okuženih« malo ljudi, namreč v Afriki.

V Afriki danes živi okrog 1 milijarda ljudi, po oceni WHO jih kadi okrog 13 odstotkov. Do leta 2050 se število Afričanov lahko poveča na 2 milijardi in takrat jih utegne kaditi že polovica. V državah, kot je Kongo, bi po ocenah WHO lahko kadilo 47 odstotkov ljudi, v Kamerunu 43 odstotkov, v Sierri Leoneju 41 odstotkov. To je tri- do štirikrat več kot danes.

Število kadilcev na svetu se je povečalo na nekaj manj kot milijardo zaradi rasti prebivalstva, saj danes kadi samo še vsak sedmi Zemljan, včasih je bil kadilec vsak šesti.

Ker Afričanke v povprečju rodijo šest do sedem otrok, že zdaj afriški otroci v primerjavi z vrstniki v industrijskih državah in Aziji kadijo veliko in celo več. Leta 2025 utegne biti v skupini kroničnih kadilcev več Afričanov kot Evropejcev. Že zdaj na leto zaradi posledic kajenja umre šest milijonov ljudi, vsaka deseta smrt na svetu je posledica kajenja, v strokovnem članku v reviji Lancet navaja John Britton, epidemiolog na univerzi Nottingham. Zaradi kajenja se povečuje predvsem obolelost za rakom. Na to in na zdravstveno oskrbo bolnikov z rakom države v Afriki sploh niso pripravljene, prav tako ne na visoke družbene stroške, odsotnost z dela.

Države, kot sta Čile in Malezija, ki sicer nista v Afriki, že zdaj porabijo več denarja za zdravljenje bolezni, ki so posledica kajenja, kot za notranjo varnost ali razvoj države. Nevladne organizacije opozarjajo še na druge posledice kajenja. Tobak raste na štirih milijardah hektarov polj, samo v Afriki se je površina njiv, na katerih gojijo tobak, od leta 2006 povečala za 66 odstotkov. Te površine bi zlasti v državah, kjer je problem suša, nujno potrebovali za pridelavo hrane.

V Malaviju je recimo vsak drugi otrok podhranjen, država pa je največja pridelovalka tobaka na afriški celini. S prodajo tobaka ta država zasluži 70 odstotkov vseh deviz, zato se vlada brani podpisa sporazuma o omejevanju porabe tobaka. So torej tudi vlade delno odgovorne za povečevanje števila kadilcev? Študije WHO iz veliko držav, tudi Južne Afrike in Mauriciusa, kažejo, da je mogoče s prepovedjo kajenja in ekstremno visokimi davki na tobak ter opozorili o škodljivosti kajenja na embalaži kadilcem kajenje priskutiti.

Študije WHO iz veliko držav kažejo, da je mogoče s prepovedjo kajenja in ekstremno visokimi davki na tobak ter opozorili o škodljivosti kajenja na embalaži kadilcem kajenje priskutiti.

Kritiki kljub temu glavne krivce vidijo v tobačnih nadnacionalkah, saj šest največjih, ki pokrivajo 80 odstotkov svetovnega trga, za oglase v državah južno od Sahare porabi veliko denarja. Redno oglašujejo v časopisih in na televiziji, v naseljih je na vsakih nekaj metrov plakat za tobak, v mestih je na kilometer pet prodajnih mest. Kupiti je mogoče tudi po eno cigareto, kar ustreza zlasti mladim.

WHO navaja, da tobačna industrija ogromne količine cigaret brezplačno deli šolarjem, da ti čim prej postanejo odvisni od nikotina. V šolah tobačni koncerni delijo tudi majice in pisala s svojimi logotipi, sponzorirajo športne prireditve, projekte za boj proti aidsu in tuberkulozi, financirajo nakup opreme za šole.

Anna Gilmore, izvedenka za tobak na britanski univerzi Bath, pa opozarja, da tobačna industrija vladam držav, ki razmišljajo o prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov in omejitvi porabe, grozijo z zapiranjem tovarn in odškodninskimi tožbami. Pred kratkim naj bi vlade več afriških držav dobile pisma, v katerih jim tobačni koncerni grozijo z milijonskimi tožbami, če bodo sprejele napovedano protitobačno zakonodajo.

Eden od ameriških tobačnih koncernov naj bi kenijski vladi zagrozil z drago tožbo, če bo nadaljevala s sprejemanjem protitobačne zakonodaje. Vladi Toga eden od tobačnih koncernov žuga, da bi embalaža za cigarete s svarilnimi fotografijami o posledicah kajenja bistven poseg v lastninske pravice in se pri tem sklicuje na odločitev vrhovnega sodišča v Avstraliji, čeprav je sodišče tožbo že pred leti zavrnilo.

Nevladne organizacije in strokovnjaki za zdravje se bojijo, da se bodo vlade afriških držav takšnih groženj tobačnih koncernov ustrašile.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.