MLADINA Trgovina

Kdo bo ustavil tega človeka

So trenutki, ko človek ob branju teksta dobi neverjetno potrebo, da napiše svoje mnenje. Gre tekst z naslovom Kdo bo ustavil tega človeka, kjer je popisano, kako je Boris Štefanec zanič predsednik KPK in kako se ne more primerjati z Goranom Klemenčičem. Hkrati pa tekst ne problematizira tega, zakaj KPK sploh obstaja.

Zakaj imajo danes države neka dodatna protikorupcijska telesa (poleg davkarije, policije, tožilstva)? Pramati današnje borbe proti korupciji je nastala v devetdesetih letih, ko je upokojeni uslužbenec Svetovne banke Peter Eigen, po izkušnji deljenja mednarodne pomoči v vzhodni Afriki, sklenil ustanoviti mednarodno nevladno organizacijo Transparency International. In kot gre pri tem odnosu, najprej civilna družba izvaja komunikacijske pritiske, potem se družba ozavesti in država potem organizira neka telesa. To je najbolj enostaven odgovor države. Ima še eno telo, notri zaposli nekaj ljudi in potem ti ljudje počnejo, kar pač počnejo. Mnogo ceneje je ustanoviti še eno telo (želeli ste, imate), pa še mednarodna praksa kaže, da imajo to povsod, pa dajmo še pri nas (naloga odkljukana), kot pa dolgoročno vlagati v kadre tistih državnih organizacij, ki so po osnovni defi niciji zadolženi za študij kriminala in za preganjanje in sankcioniranje kriminala. 30 plač, poslovni prostori, avto in kakšno javno naročilo – to je na leto manj, kot pa znaša usposabljanje ljudi za to, da bi država v kakšnem desetletju dobila osnovno znanje in potem še ljudi, ki bi v resnici razumeli gospodarske pogodbe in razumeli trende v gospodarstvu. Ni enostavno narediti sistema, ki bi omogočal kroženje ljudi po gospodarstvu in po pravosodju in z namenom dobiti ekipe, ki bi v senci svoje anonimnosti in varnosti stalne službe in solidne plače lahko delale tako v represivnih organih (policija in tožilstvo) kot tudi v drugih ministrstvih. Kar je ena od posledic varčevanja v proračunu, pa naj stane, kar hoče. Država kot sistem se že leta demontira ravno zaradi tega, ker tam niso v službi najbolj sposobni ljudje. Dokler bo tako, bomo imeli na področju boja proti korupciji komisijo za preprečevanje korupcije in podhranjeno policijo in podhranjeno tožilstvo, na koncu bo pa vse tole moralo reševati sodstvo.

Funkcija posebne komisije za preprečevanje korupcije je v doseganju javnomnenjskih učinkov, da nekaj se pa dela. Hkrati pa država dolgoročno ne vlaga v tiste službe, ki so po defi niciji odgovorne za to, da se defi nira, kaj je kršitev, kaj je kaznivo in kako se kaznuje. Je obvod od reševanja problema, problem pa ostane. In za takšno komisijo je ustrezen vsakdo, ki še ni bil kaznovan, ni naredil kakšne večje neumnosti in ga večji škandali še niso dosegli.

Vsi bivši vodje protikorupcijske komisije (Boštjan Penko, Drago Kos in Goran Klemenčič) so to pozicijo ustrezno uporabili za nadaljevanje svoje kariere. Morda so hoteli več storiti, pa ni šlo in da niso šli na komisijo za to, da bi imeli dobro naslednjo službo, ampak človek z nekaj življenjske izkušnje pa vendar ve, da ko se vse ne izide po njegovih željah, še vedno maksimizira iz tistega, kar je na voljo. Boštjan Penko je cenjen odvetnik, Drago Kos je svoje protikorupcijske izkušnje lepo unovčil skozi poklic in skozi de-o-o, v katerega je (tako AJPES) vstopil leta 2000, Goran Klemenčič je pa minister za pravosodje. Skratka, lačen danes ni nobeden. In v tej časovni vrsti očitati Štefanecu, da vedri na KPK za to, da bo dobil boljšo osnovo za penzijo, ni kakšen kritiški presežek.

Potem pa kritika Štefanecu leti skozi primerjavo s Klemenčičem. Da je sedaj manj prijav, kot jih je bilo v času Klemenčiča. Vsekakor število prijav je relevanten podatek, ampak bi ga veljalo intepretirati tudi v kontekstu tega, koliko je bilo vloženih resnih ovadb na tožilstvo, koliko zaznav kaznivih dejanj je bilo skozi obdobje 2010-2016. Te analize v tekstu ni. Pa da se je Štefanec blamiral v zadevah Setnikar in Bratušek. Pri tem pa se zamolči, da se je tudi KPK v času Klemenčiča precej blamirala, ko so poročilo o Janšinem premoženjskem stanju objavili, preden so ga poslali Janši in s tem kršili njegove pravice, ker se o poročilu ni mogel opredeliti. Ko je bila sladostrast nad Janševo zadrego močnejša od spoštovanja pravil. Za sladokusce: tekst Draga Kosa, Ko Goran in Miro prodajata bučke je na za-misli.si. In pravila so za to, da veljajo tudi pri človeku, katerega javno delovanje ti je odiozno in pravila so za to, da se institucija ne obnaša po logiki: kadija te tuži, kadija ti sudi.

Mladinin tekst navaja, da je v času Klemenčiča komisija pripravila »zanimive analize o bankah«. Pogledala sem v poročilo KPK za 2012. V delu, ki govori o bančništvu ni enega vira, ki bi kazal, kje so dobili numerične podatke (bruc ne dobi pozitivne ocene za seminarsko nalogo, če ne navede virov), kar KPK ni oviralo, da ne bi navedli, da je bilo 80% problematičnih naložb v bankah z večinsko državno lastnino. Resna ocena volumna slabih naložb v bankah bi bila možna po tem, ko bi pregledali bilančne vsote bank, njihove tržne deleže in njihove tržne segmente, primerjali odstotke segmentov v sistemskih in ostalih bankah, delali primerjave slabih naložb v sistemskih bankah v drugih državah … in šele po tem bi bili upravičeni do metodološko koherentnega sklepa. Ampak zakaj bi se mučili z metodološko doslednostjo, če so pa potrebovali municijo za svojo promocijo? Pogledali so en kredit fi zični osebi in 40 poslov po bankah. Ker je šlo za fi zično osebo, ki ni bila čisto anonimna (2009, ko je dobila stanovanjski kredit, je bila vodja kabineta predsednika vlade) in je umna KPK ugotovila, da gre za prakso, ko se znanci vse dogovorijo. In je šla zgodba iz KPK na tožilstvo. Pri tem pa se je na veliko ignoriralo dejstvo, da je leta 2007 ena ne čisto anonimna fi zična oseba dobila kredit po še nižji obrestni meri (kot ga je dobila fi zična oseba Simona Dimic) in to prav tako pri banki, ki je bila takrat v večinski državni lasti in je bila v času, ko je dobila kredit, odvetnica predsednika vlade. O tem je pisala tudi Mladina (Razkrito premoženje vodstva komisije na www.mladina.si, 2. 9. 2011). Za sladokusce: javna listina na e-sodišče k.o. 1944, parcela 44/5. Rezime: Nabijalo se je Simono Dimic za 6mEuribor + 1,6%, dodalo še 40 drugih poslov in »udari po bankirjih, nekaj se bo že našlo«. Ker je bilo to v interesu. Omenjati kredit za Nino Zidar Klemenčič za 3mEuribor + 1,3% (med zavarovanji tudi poroštvo soproga) pa ni bilo v interesu. Zraven je Klemenčič še bleknil domislico o dogovorih ob vampih v ljubljanski gostilni.

Letos je pa bleknil o letečih sodniških glavah. Se tako komunicira s sodniki? Hkrati pa se ne zaščiti ugleda sodišč vsaj toliko, da bi se preprečilo, da bi se razni odbori 2014 na redno frekvenco drli pred sodišči. Pravica do izražanja mnenj se mora tudi malo ustaviti pred državnim varstvom sodne veje in prostorov za izražanje mnenj je tudi brez uporabe funkcionalnih površnih sodišč čisto zadosti.

Skratka, pomena in vloge KPK ni posebej smiselno utemeljevati z idealiziranjem lika in dela prejšnjega predsednika te komisije.

Ker te komisije ne potrebujemo. Že podatek, da ni bilo veliko kandidatov in da je Boris Štefanec bil z naskokom najboljši na intervjuju, je zadosten dokaz, da je komisija odveč. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.