MLADINA Trgovina

Zanikanje holokavsta kaznivo

Bo tožilstvo res začelo preganjati sovražni govor?

Objava, ki po mnenju tožilstva ni kazniva

Objava, ki po mnenju tožilstva ni kazniva
© Twitter

Pred osmimi leti je tedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik v poročilu za leto 2008 napisala, da bo treba veliko odločneje omejiti in sankcionirati sovražni govor, ki ga je čedalje več. Kot krivca za odsotnost pregona kaznivih dejanj sovražnega govora je navedla tožilstvo.

A o tem, kako resno bi morali (preventivno) obravnavati sovražni govor v družbi, in o tem, kdaj in koliko bi ga veljalo kazensko preganjati, so razprave tekle že pred tem in še danes ni nič drugače. Sovražni govor pa, potem ko je tudi Slovenija prišla v stik z begunci, doživlja še posebej bujen razcvet.

Novi generalni državni tožilec Drago Šketa je že v »predvolilnem« programu med prednostne naloge zapisal tudi (kazenski) boj s sovražnim govorom. Kmalu po prihodu na položaj je odredil (notranji) strokovni nadzor nad delom tožilstva oziroma tožilke, ki je zavrgla ovadbo zaradi domnevnega sovražnega govora, ki jo je v začetku leta na policijo vložil ZRC SAZU. Ovadil je slovenskega uporabnika Twitterja, ki je namesto o holokavstu pisal o »holohoaxu« in tudi zapisal, da so »vsi glavni elementi holokavsta popolni nateg«, da so plinske celice laž in da nacistične politike množičnega pobijanja ni bilo.

Ovadbo je tožilka Alenka Jesenko zavrgla, ker naj bi bil sovražni govor kaznivo dejanje le, če glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. »Ravnanje storilca mora biti usmerjeno tako, da hude besede preidejo v nasilna dejanja,« je zapisala v obrazložitvi.

Jesenkova pa ni storila nič takega, česar ne bi storili številni drugi tožilci, ko v roke dobijo ovadbo zaradi sovražnega govora. Pred časom so tako na tožilstvu zavrgli ovadbo zoper uporabnika Twitterja Sebastijana Erlaha zaradi zapisa, da bi bilo treba postreliti vse begunce, ki se meji približajo na več kot 500 metrov. Prav tako ovadbo zaradi njegovih besed, da bi bilo treba džamijo požgati.

Tako naj bi tožilci odločali, ker tako določa zakon, čeprav ta takega pogoja nikjer izrecno ne postavlja. »Od državnih tožilcev pričakujem, da bodo v takih primerih ukrepali. Ne vem, ali bo treba kaj spremeniti kazensko zakonodajo. A po mojem mnenju lahko ukrepajo že sedaj,« je pred časom dejal Šketa, ki se očitno ne strinja s splošno sprejeto normo, da se sovražni govor preganja izključno, kadar se njegove posledice že kažejo v nasilnem vedenju v praksi.

Na vrhovnem državnem tožilstvu zaradi Šketove odsotnosti sicer niso mogli pojasniti, ali je namen nadzora zgolj nadzor v posamezni zadevi ali bo na podlagi izsledkov Šketa dal nova navodila tožilcem za pregon z zanikanjem holokavsta povezanih dejanj ali morda celo pregon sovražnega govora nasploh. A eno je gotovo. Če se bo Šketa odločil, da je treba izpeljati pregon zanikovalca holokavsta, ki ga je policiji prijavil ZRC SAZU, za to ni nobenih ovir. Zavržena kazenska ovadba ne pomeni, da se (pred)kazenski postopek ne more začeti znova. V tem primeru ne velja pravilo kazenskega prava, da se v isti zadevi ne sme odločati (soditi) dvakrat, saj se kazenski postopek sploh še ni začel.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.