MLADINA Trgovina

Izak Košir

4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Družba

Homoseksualci in drugi perverzneži

Za Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki je prosto dostopen na spletu, je homoseksualec perverznež

Homoseksualnost je perverzija – definicija v izvirni izdaji SSKJ, ki jo na spletu uporablja večina ljudi (recimo na portalu fran.si)

Homoseksualnost je perverzija – definicija v izvirni izdaji SSKJ, ki jo na spletu uporablja večina ljudi (recimo na portalu fran.si)

Če si ogledate definicijo besede perverznež v prvi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki je brezplačno dostopna na spletu, boste prebrali, da je to »perverzen človek«, med te pa spadajo »homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži«. SSKJ je poln takšnih razlag, ki ne izražajo zgolj homofobije, v njem najdemo še drugačne žaljive definicije, med drugim šovinistične.

Leta 2014 je izšla druga, prenovljena izdaja SSKJ, ki upošteva nekaj sprememb, geslo o perverziji je spremenjeno, še vedno pa ta izdaja ni povsem korektna. Poleg tega gre za projekt Mladinske knjige in Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je za zdaj še plačljiv, torej je na spletu še vedno brezplačno dostopna zgolj prva izdaja, zato večina ljudi uporablja to.

Dr. Vojko Gorjanc, redni profesor na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti, opozarja, da opisi dejavnosti žensk, predvsem mlajših, ki temeljijo večinoma na slovenski literarni tradiciji 19. stoletja, ostajajo nespremenjeni. »Slovarji se v družbi razumejo kot pomembne knjige, ki niso le zbirka besedja, ampak imajo visoko kulturno vrednost, s čimer se v nekem kulturnem prostoru vzpostavljajo kot absolutna avtoriteta o jezikovnih vprašanjih, to pa slovarju in slovarskim opisom v njem daje posebno težo pri umeščanju v različne razprave. Če je v slovarskem opisu zakodirana diskriminacija kot norma, lahko slovar postane argument za njeno ohranjanje in razširjanje, postane v družbi argument za nadaljnjo diskriminacijo,« pojasnjuje Gorjanc. Pri obravnavanju denimo homoseksualnosti gre večidel za ideološko pozicijo slovaropiscev, pri katerih zelo jasno prepoznamo heteronormativne preference.

Vojko Gorjanc opozarja, da tipičen uporabnik slovarja ne razmišlja, da slovarske informacije podlegajo času, temveč jih sprejema kot večne in nespremenljive, zato je zanj prosto dostopni SSKJ relevanten vir. »Pomembno je, da so leksikografi razbremenjeni ideje o svoji nevtralnosti, se zavedajo nenevtralnosti diskurzov, na podlagi katerih nastajajo slovarski opisi, in tudi svoje lastne ideološkosti. Le s takim izhodiščem lahko pripravljajo slovarske opise, ki so tudi družbeno občutljivi.« Trdi, da celotna slovenistika, s slovaropisjem vred, ohranja na ključnih vzvodih moči preživele jezikoslovne koncepte, zaprte v nacionalni konceptualni strokovni svet.

»Moja razmišljanja in strokovne objave so zdaj stari že deset let. Saj ne, da niso bili opaženi, a takšna vprašanja se tistim, ki trenutno pripravljajo slovarske opise v slovenskem prostoru, ne zdijo osrednja, prav nasprotno. V tujini pa je kritična leksikografija nekaj, brez česar ni sodobnega slovarskega izdelka, v bistvu se osrednja vprašanja premikajo v polje kritičnih pristopov in po drugi strani v analize slovarskih uporabnikov,« še pojasnjuje redni profesor na oddelku za prevajalstvo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Prof. dr. Marko Snoj, Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

    Homoseksualci in drugi perverzneži

    V času kislih kumaric je bila že nevemkaterič, tokrat v Mladini, priobčena kritika zgleda rabe homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži, ki ga najdemo v slovarskem sestavku perverznež prve izdaje SSKJ. Da, res je bil leta 1976, ko je izšla prva knjiga tega slovarja, natisnjen zgled rabe, ki je odseval odnos tedanje družbe do homoseksualnosti. Več