MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

Gostujoče elektrarne

Hrup in onesnaženje zraka v koprskem pristanišču

Ladja v Luki Koper

Ladja v Luki Koper
© Dare Čekeliš

Ko se velike tovorne in potniške ladje ustavijo v koprskem pristanišču, nikoli ne izključijo vseh motorjev. Pomožni motorji so ves čas vključeni, saj si ladje tako zagotavljajo potrebno električno energijo za razsvetljavo, klimatizacijo prostorov, hladilnike ...

To ima v pristanišču in njegovi okolici številne negativne učinke. »Ljudje se pritožujejo predvsem nad hrupom, ki ga povzročajo ladijski motorji ponoči,« pravi Milan Krek iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Menda so zelo v basovskem območju in se čutijo celo vibracije.«

Poleg tega je ladijsko gorivo med bolj umazanimi gorivi sploh, vsebnost žvepla na primer dosega tudi tisočkratnik vsebnosti v gorivih za avtomobile, s čimer raba teh motorjev izdatno vpliva na lokalno onesnaženje zraka.

Poleg tega se je treba zavedati, da ne gre za zanemarljive motorje. Največje ladje za zagotavljanje potrebne električne energije med privezom potrebujejo generatorje z nazivno močjo do 20 megavatov, kar je primerljivo z nazivno močjo hidroelektrarne Plave II na Soči.

Koper torej redno gosti umazane plavajoče elektrarne. V večini drugih svetovnih pristanišč ni nič drugače. So se pa zadnja leta zelo okrepili pozivi k temu, da bi ladjam med privezom v pristaniščih električno energijo zagotavljali iz obalnega električnega omrežja in tako izničili potrebo po poganjanju motorjev. Tako rešitev so na primer že uspešno uvedla kalifornijska pristanišča, sledila pa so jim tudi številna druga ameriška in nekaj evropskih pristanišč.

Kot pravijo v Luki Koper, pri njih to za zdaj ni izvedljivo. »Koprsko pristanišče se zdaj napaja iz distribucijskega omrežja po 20-kilovoltnih kablovodih. Ta napetostni nivo ne omogoča dovolj velikih moči za napajanje ladij.« Priključna moč celotnega pristanišča je 10 megavatov, to pa je odločno premalo.

A aktivnosti za nadgradnjo omrežja že potekajo. »V okviru projekta EU smo pridobili elaborat o možni navezavi na 110-kilovoltno omrežje, ki omogoča dostavo takih moči. Na naslednji stopnji sledita izdelava državnega prostorskega načrta za 110-kilovoltni daljnovod do pristanišča in razdelilna transformatorska postaja. Ob gradnji novih obal in površin v koprskem pristanišču, predvsem na kontejnerskem terminalu, je že zdaj predvidena gradnja infrastrukture, po kateri se bodo povlekli kabli za napajanje ladij v prihodnosti.«

Sicer pa, dodajajo, sta za uspešno priključitev na obalno električno omrežje potrebna dva. »Tudi ladjarjem se ne mudi, da bi stare ladje opremili s potrebno električno opremo, da bi jih bilo mogoče priklopiti na omrežje.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.