MLADINA Trgovina

Ali politiki lahko blokirajo sledilce na družbenih omrežjih?

Omejevanje razprave

Twitter je za Donalda Trumpa pomembno sredstvo sporočanja političnih odločitev. Njegovi tviti dvigujejo več prahu kot izjave kateregakoli predsednika. Minuli teden je recimo prek Twitterja oznanil, da je zamenjal vodjo kabineta Reincea Priebusa.

Pri tem je zelo pomembno, kdo lahko aktivno spremlja Trumpovo dejavnost na družabnih omrežjih in kateri sledilci so blokirani. Teh je kar precej, nekaj pa se jih je združilo in na začetku julija vložilo tožbo zoper ameriškega predsednika in nekatere druge višje uradnike iz Bele hiše. Po njihovem mnenju naj bi Trumpov uporabniški račun na Twitterju (@realdtrump) postal pomemben javni forum, ki se po ničemer ne razlikuje od na primer sestanka mestnega sveta ali šolskega odbora. Ker prvi amandma vladi prepoveduje cenzuro različnih prepričanj in pogledov sodelujočih na takšnih forumih, mora torej enako veljati za družabna omrežja.

Medtem ko javnost čaka na odločitev sodišča v omenjeni tožbi, se je zvezno sodišče v Virginiji v podobnem primeru odločilo, da voljeni javni uslužbenci ne smejo blokirati sledilcev na družabnih omrežjih. Sodnik James Cacheris je razsodil, da je predsednica okrožnega odbora v Loudounu Phyllis Randall kršila pravico do svobode govora volivca s tem, ko ga je blokirala na Facebooku. Brian Davidson je po povabilu Randallove, naj ji državljani prek Facebooka zaupajo mnenja in pripombe, v komentarju opozoril na korupcijo v šolskem svetu ene izmed tamkajšnjih šol. Po objavi komentarja ga je Randallova blokirala in objavo izbrisala.

Vsebina razsodbe pravi, da je takšno dejanje oblika diskriminacije zaradi različnosti mnenj in potemtakem protiustavno. Randallova sicer ne bo deležna nobene kazni ali posledic zaradi svojega dejanja, je pa primer zanimiv, ker se ob tem postavlja vprašanje, katere ustavne omejitve so primerne za javne forume, ki se oblikujejo na računih voljenih državnih uslužbencev na Twitterju in Facebooku. Predvsem pa je razsodba pomembna kot morebitni precedens v Trumpovem primeru, saj je med obema veliko vzporednic.

Mogoča pa je tudi navezava na slovenske javne forume na družabnih omrežjih oziroma primerjava z računi naših politikov na Twitterju in Facebooku. Tudi pri nas za zdaj še velja praksa nenadzorovanega blokiranja uporabnikov, ki se ne strinjajo z mnenji posameznih politikov. Tako denimo Janez Janša samodejno in brez kakršnekoli podlage blokira sledilce, med njimi denimo veliko novinarjev, še preden bi se ti sploh oglasili.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.