Svobodna priredba Lubitschevega filma Broken Lullaby

Nenavadna kostumska drama velikega francoskega režiserja Françoisa Ozona

V Kinodvorišču (atrij Slovenskih železnic) bo 17. avgusta ob 21.30 premiera črno-bele kostumske drame Frantz v režiji Françoisa Ozona, nastale po filmu Broken Lullaby, ki ga je leta 1932 posnel Ernst Lubitsch. Francoski režiser  in scenarist je ustvaril pretanjeno zgodbo o žalovanju, ljubezni, spominu in spravi.

Film se odvija v malem nemškem mestecu Quedlinburg leta 1919, takoj po koncu prve svetovne vojne. Mlada ženska Anna ob grobu vsak dan objokuje smrt svojega zaročenca Frantza, ki je padel v Franciji. Nekega dne njeno tiho žalovanje zmoti prihod skrivnostnega Francoza, ki polaga cvetje na Frantzev grob. Izkaže se, da sta se mladeniča pred vojno spoznala v Parizu ter v skupni ljubezni do glasbe in slikarstva postala tesna prijatelja. Tako vsaj pravi Adrien...

Režiser pravi, da je v času, obsedenem z resnico in transparentnostjo, hotel posneti film o lažeh. "Kot študent in občudovalec Érica Rohmerja sem v lažeh vselej videl razburljivo snov za pripovedovanje zgodb in ustvarjanje filmov. Tako sem tuhtal in premleval, ko mi je prijatelj povedal za neko dramo, ki jo je takoj po prvi svetovni vojni napisal Maurice Rostand. Med raziskovanjem sem spoznal, da je filmsko priredbo že leta 1932 posnel Ernst Lubitsch, v filmu z naslovom Broken Lullaby. Moja prva reakcija je bila, da idejo zavržem. Le kako naj bi nadkrilil Lubitscha?! A ko sem videl njegov film, mi je dal nov zagon. Tako kot gledališka igra je tudi Lubitschev film posnet iz perspektive mladega Francoza, jaz pa sem hotel zavzeti gledišče mlade ženske, ki tako kot gledalec ne ve, zakaj Francoz žaluje ob grobu njenega zaročenca. V drami in Lubitschevem filmu spoznamo njegovo skrivnost že na samem začetku, po dolgem prizoru spovedi. Mene pa je bolj kot občutek krivde zanimala laž. Lubitschev film je čudovit in sijajno ga je gledati skozi prizmo pacifističnega, idealističnega konteksta povojnega obdobja. V film sem vključil številne njegove prizore. Gre za Lubitschev najmanj poznan film in edino režiserjevo dramo, ki pa je pri gledalcih doživela polom. Njegova režija je kot vselej občudovanja vredna in skrajno inventivna. Toda to je film ameriškega režiserja nemškega porekla, ki ni vedel, da za obzorjem že preti druga svetovna vojna. Posnel je optimističen film o spravi. Kot Francoz, ki ni osebno izkusil nobene teh vojn, pa sem k snovi seveda pristopil drugače."

François Ozon je diplomiral iz filmske režije na sloviti pariški filmski šoli La Fémis. Najprej je snemal kratke filme in dokumentarce, leta 1998 pa se je s celovečernim prvencem Sitcom uvrstil na festival v Cannesu. S svojimi zgodbami se vztrajno in pogumno podaja v skrivne kotičke človeške psihologije, ki jih na velikem platnu sicer ne vidimo pogosto. Redka kombinacija humorja, rahločutnosti in psihološkega vpogleda mu je kmalu prinesla mednarodno slavo ter ga uveljavila kot enega najbolj drznih in izvirnih francoskih režiserjev, ki mu niso tuje občutljive tematike, pa tudi poigravanje z različnimi žanri – psihološko dramo, komedijo, družinsko dramo, kriminalko, grozljivko in pravljico. V Sloveniji smo si lahko ogledali njegovo tragikomedijo Hladne kaplje na vroče kamne (2000), muzikal 8 žensk (2002), kriminalko Bazen (2003), duhovit in dramatičen eksces magičnega realizma Ricky (2009), bulvarsko komedijo Gospodinja (2010), diabolično komedijo o čarih in skušnjavah pripovedovanja zgodb V hiši (2012), telesno in čustveno študijo adolescence Mlada in lepa (2013) ter priredbo kratke zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell Nova prijateljica (2014). Ozonov najnovejši film L'amant double (2017) je doživel premiero v tekmovalnem programu letošnjega festivala v Cannesu.

15MQYYm-g2I