MLADINA Trgovina

Vasja Jager

1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Ekonomija

Kripto norija

Naval na virtualno valuto bitcoin je spomenik človeškemu pohlepu 

Tisoče računalnikov v hali na Kitajskem, kjer »rudarijo« za bitcoin

Tisoče računalnikov v hali na Kitajskem, kjer »rudarijo« za bitcoin
© Profimedia

Spletne borze so preplavile množice špekulantov, ki so za dragocene kripto »kovance« pripravljeni odšteti bogastvo; po vsem svetu, zlasti v Aziji, pa zaslužka željni »rudarji« najemajo hale, polne računalnikov, ki predelujejo zapletene algoritme in iz zraka čarajo vedno bolj dragocene bitcoine. Povpraševanje po slednjih presega najbolj divja pričakovanja, izkušeni ekonomisti in finančniki svarijo, da gre za bržkone enega največjih finančnih balonov. »Ob gibanju cen in maničnem vedenju vlagateljev, ki sta bitcoin potisnila v sedanje višave, zbledi legendarna nizozemska tulipanska manija izpred skoraj štiristo let,« je za ameriško televizijo CNBC opozoril finančni analitik Elliot Prechter.

V pičlem letu dni se je vrednost bitcoina povečala za več kot sedemkrat; trenutno znaša okoli 4400 dolarjev za en virtualni »kovanec«. Največji skok se je zgodil v zadnjem mesecu in pol, ko je špekulacije spodbudila najava sprememb v bitcoinovi kodi, s katerimi se je iz originalne valute odcepila nova, imenovana bitcoin cash. Ključna razlika je, da je zaloga slednje neomejena, medtem ko je število vseh originalnih bitcoinov omejeno na 21 milijonov, pri čemer je 16,5 milijonov že v obtoku. To pomeni, da je za nove rudarje na voljo le še majhen delež omejene zaloge originalnih bitcoinov in povpraševanje tako dviguje ceno. Dobro kaže tudi novincu bitcoin cash, ki je že presegel vrednost 500 dolarjev. Letos so se nad kripto valute zgrnili tudi investicijski skladi, pričakovanja pa še podpihujejo glasovi z Wall Streeta. Tako na primer borznik Tom Lee prerokuje, da bo vrednost bitcoina do leta 2022 presegla neverjetnih 55.000 dolarjev.

Podobno so verjeli tudi nizozemski prekupčevalci s tulipanovimi čebulicami. Ali pa napihovalci slovitega dotcom balona, ki so pred sedemnajstimi leti na Wall Streetu kupovali in preplačevali delnice podjetij s spletnimi tehnologijami. Prechter opozarja, da se bo tudi nabuhli trg s kriptovalutami slej ko prej moral skrčiti na razumno raven in vrednost bitcoina se bo občutno zmanjšala.

Tehnologija, ki bi po pričakovanjih avtorjev in spletnih aktivistov morala zamajati temelje neoliberalne ureditve, je pospešila izbruh pohlepa in kapitalizmu omogočila vzpostavitev virtualnega trga, ki je v nasprotju s fizično realnostjo omejen le z domišljijo. To ne pomeni, da kriptomanija nima konkretnih in uničujočih posledic na okolje. Denar, naložen v špekulacije, ne služi nobenemu drugemu, družbeno koristnemu namenu, na primer zmanjševanju neenakosti ali sanaciji okolja. Nasprotno, bitcoin omogoča dodatno bogatenje tistim, ki že zdaj obvladujejo večino globalnega bogastva.

Napihovanje virtualnih valut povzroča celo škodo okolju. Nepregledna množica računalnikov, namenjena rudarjenju in trgovanju z bitcoini, naj bi letno porabila že 16,4 TWh energije, kar je približno enako energetski porabi Kube. Ameriški novinar Christopher Malmo je izračunal, da je za transakcijo, s katero nastane en sam bitcoin, potrebna enaka količina elektrike, kot je v vsem dnevu porabita skoraj dve ameriški gospodinjstvi. Po tem izračunu naj bi do leta 2020 lovci na bitcoine letno pokurili toliko elektrike kot vsa Danska.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.