Peti letni čas kot prispodoba za nov začetek

V Cankarjevem domu bosta predstavljena dva fotografska cikla Dejana Mijovića, ki jih je ustvaril po hudi nesreči

V Mali galeriji Cankarjevega dom v Ljubljani bodo 7. septembra ob 20.00 odprli razstavo Dejana Mijovića z naslovom Peti letni čas, na kateri bosta predstavljena dva črno-bela fotografska cikla, ki sta nastala v zadnjih petih letih: Poletje našega življenja in Vse jesen dobi. Seriji fotografij je avtor ustvaril po hudi nesreči ter v njih zapisoval svoj spremenjen, dozorel in premišljen odnos do življenja in vsega, kar ga obdaja.

"Peti letni čas je prispodoba, kot pravi sam avtor, za nov začetek, za njegovo povsem drugačno ustvarjanje po nesreči, ki ga je kot fotografa popolnoma spremenila in speljala v iskanje novih izraznih možnosti. Če bi bile njegove fotografije besede, bi najbrž zapisali, da gre za družinsko kroniko v najstrožjem pomenu, v kateri pripovedovalec v dognanem slogu odkritosrčno razkriva intimne, včasih že kar spotakljivo zaupne trenutke svojih prijateljev, sorodnikov in s tem tudi svoje.

Fotografije Dejana Mijovića nam ne ponujajo dvomljive odprtosti, lažne igrivosti in še bolj lažne sreče. V svoji iskrenosti so močne, skoraj surove. Daleč od tega, da bi bile nesramne do portretirancev, svoje bližnje opisuje spoštljivo, dostojanstveno s klasičnimi estetskimi prijemi. Vendar z značilnim, stilistično izbrušenim jezikom govori naravnost: Tako prijetno, pa tako naporno je to družinsko življenje, ga slišimo. Naj gredo k vragu vsi skupaj, si mogoče misli portretiranka, ko se prime za glavo, ne da bi se sploh poskusila potruditi, da bi prevarala fotografa. Ne, ker so družina. Dejan Mijović dokumentira intenzivno, osvobajajoče, pa tako ultimativno zdelujoče žuriranje prijateljev, ki se sploh ne trudijo preslepiti objektiva svojega dokumentarista. Ne, ker so druščina," je ob razstavi zapisala novinarka in fotografinja Meta Krese.

Dejan Mijović je diplomiral iz predmeta Fotografija na Naravoslovnotehniški fakulteti. S fotografijo se ukvarja že dvajset let. Kot samostojni fotograf je dve leti delal na potniški ladji Navigator of the Seas, kot fotograf oz. fotoreporter pa je sodeloval s številnimi slovenskimi mediji: Jana, Ona, Mladina, STA in Žurnal ter fotografiral za številne naročnike.

Leta 2010 se je ponesrečil in ostal popolnoma hrom od vratu navzdol. Z močno voljo in dolgoletno rehabilitacijo ter s še neizživeto željo po fotografiranju se je kot tetraplegik uspešno vrnil v fotografske vode ter že imel številne samostojne in skupinske razstave. Zadnja leta svoje znanje izpopolnjuje pod mentorstvom v Parizu živečega mojstra fotografije Klavdija Slubana. V svoji fotografski ustvarjalnosti se je sprva posvečal prostranim pokrajinam Karibov in Južne Amerike, poetični Toskani, čarobnosti Cerkniškega jezera, pa tudi raziskovanju skritih lepot bližnje in širše okolice. Njegovi portreti naključnih posameznikov zaradi izjemnega občutka za kompozicijo in svetlobne kontraste niso le zamrznjeni trenutki, ampak pripovedujejo rahločutne življenjske zgodbe. S črno-belo fotografijo, ki se ji posveča zadnja leta, pa skuša ujeti različna, tudi najbolj intimna razpoloženja svojih najbližjih in dolgoletnih prijateljev.