MLADINA Trgovina
Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Dva leva

Koalicija imperfecta

(in njeni kandidati)

»Država in verske skupnosti so ločene.
Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.«
— Ustava RS, 7. člen

»(2) V vrtcih in šolah je prepovedano delovanje političnih strank in njihovih podmladkov.
(3) V javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost.
— Iz 72. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (avtonomija šolskega prostora)«

»Ministrica Maja Makovec Brenčič je opozorila, da gre v primeru tega člena za nepopoln predpis, za t. i. lex imperfecta. Zaradi odsotnosti sankcije namreč ‘takšna zakonska določba ne more učinkovito doseči svojega namena, prepovedano ravnanje pa se lahko nekaznovano širi’. Kot je razvidno iz poročila varuha, tako za leto 2015 kot za leto 2016, ministrica ni bila naklonjena predlagani spremembi ZOFVI.«
— (Dnevnik, 4. 9. 2017)

»Pri blagoslavljanju šolskih prostorov gre za vprašanje neke strpnosti, saj ne gre za verouk v šoli.«
— Predsednik republike Borut Pahor

Zloraba prostora javne šole za versko dejavnost oziroma obrede, ki jih prepoveduje tako ustava kot konkretno področni zakon (ZOFVI), je pravi učni komad razumevanja pravne države in demokracije naših politikov in predsedniških kandidatov. Zadnji zaplet se je zgodil ob odprtju nove podružnične šole na Polici pri Grosupljem, kjer sta bila del otvoritvene ceremonije lokalni župnik in nekdanji vojaški vikar Plut, ki se je svoj čas bolj kot s širjenjem božje besede in evangelija proslavil s krilatico »enkrat vojak, vedno vojak«. Ves ceremonial otvoritvenih slovesnosti je grobo kršil načelo avtonomije prostora javne šole. A za to ne gre kriviti cerkve. Gredo tja, kjer jim odprejo vrata; kjer jih povabijo; kjer ne spoštujejo zakona. Problem je seveda v šolskih oblasteh in ministrstvu za šolstvo, ki se glede vse pogostejših kršitev spreneveda. Češ, nič ne moremo, zakon ne predvideva sankcij. Pač lex imperfecta. A ko varuhinja človekovih pravic vpraša resorno ministrico, ali bo predlagala spremembo zakona, ji ta odgovori, da ne bo; da za to ne vidi potrebe (!?). Vsekakor moralno sprevrženo in politično neodgovorno. No, perverzija soočanja resornega ministrstva in šolskih oblasti s problemom vstopanja RKC v javni šolski prostor je toliko večja, ker so za razlago dileme, ali z blagoslavljanjem šole in javno molitvijo v šolskem prostoru izvajajo prepovedane verske obrede, vprašali cerkvene oblasti. In ti so jih seveda pomirili, da ne. Še dobro!

O.K. Cerkev pač učinkovito uveljavlja svoj interes. Tega ji ne moremo očitati. Problem je drugje. Imamo predsednika republike, ki raje flirta povsod in z vsakim, kot da bi opozoril na kršenje ustavnosti in zakonitosti. A še huje je, da imamo resorno ministrico, ki se ne spreneveda prav nič manj. In ravno ta ministrica naj bi bila predsedniška kandidatka največje in najbolj »moralne stranke« – SMC. V času, ko to pišem, še ni potrjeno, a že sama ideja vodilne stranke je dovolj sporna.

No, vsekakor je pomembno, da Pahorju ne uspe še enkrat zmagati. Kajti, če s svojim slogom, svojo dejavnostjo postane še drugič zapored predsednik, se bo njegov slog, njegova oblika izvajanja funkcije iz ekscesa prelevila v standard. In poslej se bodo za funkcijo potegovali samo še burkači. Že letos prevladujejo.

Da bi presegli Pahorja, bi morale največje stranke ponuditi realno alternativo. SD, stranka socialdemokratov (!), nam namesto Pahorja ponuja Pahorja. Ker je Pahor njihov tudi formalno in uradno razglašeni kandidat, je treba vzeti na znanje, da je paleta njegovih stališč (tudi konkretno stališče do primernosti verskih obredov v šoli) njihovo stališče. Ne morejo se slepiti, kot to v zadnjih intervjujih počne Židan, da rečejo, da se v marsičem ne strinjajo, a da hkrati Pahor v mnogih stvareh deluje skladno z vrednotami in usmeritvijo stranke. To je res grdo sprenevedanje. Pahorja ne moreš kupovati po poljubnih kosih, kot postrežno meso v mesnici. Če ga podpiraš, ga podpiraš v vsem. Tudi v norčijah in vrednotah, ki so diametralno nasprotne socialdemokratskim.

Nič boljša pa ni stranka SMC, če bo ( je) ministrica Makovec Brenčič res njihova kandidatka. Res je, da se predsednik Pahor ni opredelil do ene največjih sramot Slovenije po izbrisanih; tj. do izgona mladoletnih beguncev brez staršev oz. svojcev iz dijaškega doma v Kranju. Kar je hud moralni zdrs. A resorna ministrica ne le, da se ni opredelila, ampak je opustila dolžna ravnanja, ki jih veleva njena funkcija. Država se je umaknila, pokazala svojo nemoč, pomanjkanje volje in odgovornosti. In s tem odprla vrata za podobna nasprotovanja različnih »civilnih iniciativ« ob vsakem vprašanju. Tudi ob vprašanju elementarne človečnosti. In podobno je ob vprašanju kršenja avtonomije javne šole, kjer je neodzivnost ministrice hujši eksces kot brezbrižnost aktualnega predsednika. Iztek afere je zato bil najslabši možen.

Kaj dobimo, če se rešimo Pahorja in izberemo sedanjo ministrico za šolstvo za novo predsednico republike? Morda drugačen, manj burkaški slog, a enako ali celo večjo mero izmikanja moralni in politični odgovornosti.

Katera izbira je torej slabša? Stalinsko rečeno: obe sta slabši.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.