MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Politika

Poljaki zahtevajo od Nemčije reparacije

Slovenija pa ne želi »drezati« v to temo

Brezdomci na ruševinah v Adlešičih v Beli krajini. Vas so Nemci požgali 22. marca 1945

Brezdomci na ruševinah v Adlešičih v Beli krajini. Vas so Nemci požgali 22. marca 1945
© Edi Šelhaus, hrani MNZS

V zadnjih tednih poljske oblasti vse pogosteje opozarjajo, da Nemčija še ni poplačala vojne škode njihovi državi. Po besedah premierke Beate Szydlo iz konservativne nacionalistične stranke Zakon in pravičnost so Poljaki in Poljakinje »žrtve 2. svetovne vojne. Škoda na noben način ni bila poplačana. Prav nasprotno,« je dejala prejšnji teden. Škoda naj bi znašala od nekaj sto milijard pa vse do več bilijonov evrov.

Za Berlin je vprašanje reparacij zaključeno. Sklicuje se na sporazum iz leta 1953, s katerim se je Poljska v dogovoru s tedanjo Vzhodno Nemčijo odpovedala kompenzacijam iz časa 2. svetovne vojne. Pravni svetovalci nemškega parlamenta so prejšnji petek opozorili, da bi lahko Poljska še leta 1990, ko so Vzhodna in Zahodna Nemčija, Francija, Sovjetska zveza, Velika Britanija in ZDA podpisale sporazum o združitvi Nemčij in se v njem zavezale za blokado vsakršnih poskusov reparacije, »vsaj implicitno opozorila, da zanjo to vprašanje ni končano. Pa ni.« Zato »zahteve Poljske po reparaciji nimajo s pravnega vidika nobene možnosti,« je za nemški časnik FAZ dejal Johannes Singhammer, podpredsednik spodnjega doma Bundestaga. Jasno je, da se zahteve držav po reparacijah v zadnjih letih krepijo zaradi novih razmerij v Evropi. Ko je Nemčija v času finančne krize vsilila Grčiji krute varčevalne ukrepe, jo je premier Aleksis Cipras spomnil na 162 milijard evrov reparacij, kar je nemška vlada nemudoma zavrnila. Tudi aktualne poljske zahteve po reparacijah so izraz nasprotovanja Nemčiji.

To je seveda res. Res pa je tudi, da se je Nemčija po 2. svetovni vojni sistematično izogibala poplačilu vojne škode, ki so jo od nje terjale okupirane in napadene evropske države. Jugoslavija, ki je leta 1946 na pariški reparacijski konferenci prijavila tedanjih 36 milijard dolarjev vojne škode (skupne škode v Evropi in Rusiji je bilo 400 milijard dolarjev), je od Nemčije dobila le 36 milijonov ameriških dolarjev ter še nekaj v opremi in »ugodnih« posojilih. Po londonskih sporazumih iz leta 1953 je bilo vprašanje reparacij v Jugoslaviji in v Evropi zamrznjeno. Tega vprašanja ni zastavljala niti Slovenija, saj jo je Nemčija podpirala na poti osamosvojitve.

Po nekaterih ocenah znaša vojni dolg Nemčije Sloveniji celo 60 milijard evrov. Da so reparacije aktualne tudi v Sloveniji, opozarja Društvo izgnancev Slovenije. Njegova predsednica Ivica Žnidaršič pravi, da so natančen popis vojne škode, potrjene na mirovnih in reparacijskih konferencah, poslali vsem osmim dosedanjim vladam in jim predlagali, »da od Nemčije zahteva vsaj simbolični znesek vojne škode v višini 3 milijarde evrov … Nobena slovenska vlada v Nemčijo ni poslala podatkov, koliko so nam dolžni, ali vsaj koliko zahtevamo od Nemčije.« Aprila je Društvo premieru Miru Cerarju poslalo pismo z vprašanjem, ali bo vlada vložila v DZ predlog zakona o gmotni škodi, ki jo je povzročila okupacija Slovenije. Ni jim odgovoril.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.