MLADINA Trgovina

Rekviem za Muro?

V časopisu Mladina je bil 22. septembra 2017 na 16. strani objavljen članek z naslovom Rekviem za Muro? avtorja Bernarda Nežmaha. V zvezi z navedenim člankom v skladu z zakonom o medijih želimo objavo popravka. V skladu z 28. členom Zakona o medijih prosimo, da odgovorni urednik določi naslov objave skladno z zakonom.

V prispevku novinar podaja trditve, ki so časovno in tehnično nepravilne.

Prvič, sedanja Vlada Republike Slovenije ni začela izvajati in ne izvaja projekta osmih elektrarn na reki Muri, saj je bila koncesija za energetsko izrabo reke Mure podeljena Dravskim elektrarnam Maribor leta 2005. Nosilec priprave projekta je investitor – Dravske elektrarne Maribor in resorno ministrstvo, ki bdi nad procesom umeščanja objekta v okolje in prostor. Od leta 2003, ko so Dravske elektrarne Maribor podale pobudo za pridobitev koncesije energetske izrabe reke Mure, je na podlagi pogajanj država s takratno Vlado podelila koncesijo. Dravske elektrarne Maribor smo namreč že pred podelitvijo koncesije imele v lasti hidroelektrarno Ceršak – edino hidroelektrarno, ki je na slovenskem delu reke Mure, a je hkrati zadnja v vrsti štiriintridesetih hidroelektrarn na avstrijskem delu reke Mure. Koncesija je bila podeljena v skladu z zakonom, tudi danes se podeljujejo brez razpisa za energetske izrabe vodotokov. Na presojo o protiustavnosti se nekatere javnosti z lahkoto izgovarjajo, a gre slabo poznavanje resničnih razmer in postopkov.

Drugič, Evropska zakonodaja je zgodba zase. Evropa namreč koncesij ne zahteva. Gospoda Antona Komata vljudno vabimo na sestanek, na katerem mu bomo predstavili verodostojne in celovite podatke dejavnosti in aktivnosti projekta potencialne energetske izrabe reke Mure.

Tretjič, poudariti je potrebno, da je bilo že leta 2010 v Študiji trajnostne preveritve energetske izrabe reke Mure zapisano, da veriga hidroelektrarn na reki ni mogoča, da obstajajo potenciali za hidroelektrarne na največ treh mestih – o čemer smo javnosti tudi večkrat obvestili; študija pa je v celoti objavljena na spletni strani http://www.pri-ms.si.

Četrtič, Slovenija kot država ne krši Konvencije o čezmejnih vplivih, saj vsako leto posebej obvešča sosednje države o postopkih in stanju na projektu potencialne izgradnje hidroelektrarne Hrastje Mota. Ob tem je sosednje države tudi pozvala, da se opredelijo o sodelovanju v postopku Državnega prostorskega načrta za energetsko izrabo reke Mure od državne meje do avtocestnega mostu, kjer sedaj poteka umeščanje v prostor. Vso dokumentacijo ima in hrani resorno ministrstvo. Javnosti so z naše strani korektno obveščene o poteku projekta, žal pa nekateri te možnosti ne izkoristijo in raje kar povprek širijo nepreverjene informacije in polresnice. Sprašujemo se, v čigavem interesu?

Petič, tudi trditev, da se bo celotno porečje reke Mure spremenilo v niz akumulacijskih jezer zavaja javnosti. Dravske elektrarne Maribor smo že pred leti predlagale spremembo koncesijske uredbe in to tako, da bo lahko umeščeno le toliko hidroelektrarn kot jih lahko sprejme okolje.

Naj za konec še dodamo, da je umeščanje objektov, kot so hidroelektrarne, v okolje postopek, kjer se srečujejo strokovnjaki za okolje in interesi po obnovljivih virih energije. V Dravskih elektrarnah Maribor nasprotujemo vsakemu izigravanju narave, saj se zavedamo, da je sedanje stanje na reki Muri katastrofalno, predvsem zaradi nekdanjih regulacij. Morda pa je strah nasprotnikov izgradnje hidroelektrarn ravno v tem, da se je z analizami pokazalo, da se dobrega stanja na območju regulirane reke ne da več ohranjati, kar je predstavljeno tudi v oddanem Okoljskem poročilu, ki je v celoti objavljeno na spletni stani družbe Dravske elektrarne Maribor.

Morda se res dogaja rekviem za reko Muro, a le za tisto kvazi zaščito narave, ki jo zagovarjajo populistični zaščitniki, ki v vlogi (lastnega?) interesa obtožujejo Dravske elektrarne Maribor, govorijo o uporabi elektro avtomobilov in varčnih gospodinjskih aparatih, ne omenijo pa, da škoda, narejena z regulacijo v preteklosti, že kaže posledice, da pada podtalnica, da bo pitne vode vse manj … 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.