MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Družba

Pokvarjeno seme

Moški v zahodnem svetu imajo vse slabšo spermo

Za kakovost semena so ključni trije parametri:koncentracija semenčic, njihova gibljivost in pa njihova oblika

Za kakovost semena so ključni trije parametri:koncentracija semenčic, njihova gibljivost in pa njihova oblika
© Profimedia

Povprečen moški, ki živi v Evropi, Severni Ameriki, v Avstraliji ali na Novi Zelandiji, ima danes za polovico manj semenčic v semenski tekočini kot pred 40 leti. To je skrb zbujajoča ugotovitev skupine znanstvenikov iz Izraela, ZDA, Španije in Danske, ki je svoje izsledke objavila letos poleti.

Niso prvi, ki opozarjajo na slabšanje lastnosti semenske tekočine. Danska študija s podobno ugotovitvijo je javnost razburila že pred 25 leti. A vsem raziskavam doslej so očitali slabo metodologijo in nezanesljive podatke. Tokrat pa so se znanstveniki zelo potrudili, da zaprejo usta kritikom in raziskavo zastavili tako, da ji ne bi bilo mogoče oporekati.

»Gre za resno študijo, osredotočili so se na prave stvari,« pravi androlog dr. Branko Zorn iz ljubljanskega Kliničnega centra. Šlo je za meta analizo, torej raziskavo, ki je skušala čim več preteklih raziskav spraviti na skupni imenovalec in s tem zagotoviti čim večji vzorec populacije. Na koncu se je iz 185 različnih raziskav nabral vzorec več kot 40 tisoč moških. In število semenčic je idealen podatek za primerjavo. »Število semenčic je v primerjavi z drugimi značilnostmi semenčic, kot sta gibljivost in oblika, enostavno izmerljiva in omogoča primerjavo semena med laboratoriji v različnih državah,« razlaga Zorn. »Vključenih je bilo veliko moških z več celin, bistveno pa je tudi, da so bili to moški, ki predstavljajo splošno populacijo, in ne zgolj moški, ki se zdravijo zaradi neplodnosti.«

V povprečju je število semenčic pri zahodnjakih med letoma 1973 in 2010 upadlo z 99 milijonov na mililiter na 47 milijonov. In nič ne kaže, da bi se trend upočasnjeval. Število semenčic upada za približno odstotek na leto. Kaj to pomeni za nadaljevanje vrste?

»Ti moški niso nujno neplodni, saj njihovo število semenčic večinoma presega kriterije za plodnost, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija,« pojasnjuje Branko Zorn. »Čeprav je glede na raziskavo število semenčic na mililiter semenske tekočine upadlo za polovico, je še vedno precej nad mejo 15 milijonov na mililiter, ki jo kot problematično navaja Svetovna zdravstvena organizacija. Ne pričakujem, da bi se to že lahko poznalo pri povečevanju neplodnosti. Še vedno smo daleč nad kritično mejo.«

A ne gre zgolj za vprašanje moške plodnosti, manjše število semenčic je povezano s slabšim zdravjem in višjo umrljivostjo. »Padec števila semenčic je povezan tudi z drugimi skrb zbujajočimi trendi v moškem reproduktivnem zdravju. Zvišuje se na primer število primerov raka na modih, zvišuje se število primerov slabo spuščenih mod ob rojstvu in še nekaterih napak, povezanih z nepravilnim delovanjem hormonskega sistema.«

Slovenija skupaj s Hrvaško in Norveško še posebej izstopa po številu primerov raka na modih. V zadnjih 50 letih se je pogostnost tega obolenja, ki je sicer skoraj vedno ozdravljivo, v Sloveniji podeseterila. »Strokovnjaki Mednarodnega inštituta za raziskave raka nam napovedujejo, da bo do leta 2025 rak na modih odkrit že pri vsakem stotem moškem,« svari Zorn.

Iskanje krivca

Glavni osumljenec za počasno »sterilizacijo« moških je že dolgo let isti – hormonski motilci. Gre za kemične snovi v okolju, ki lahko v telesu posnemajo delovanje človeških hormonov in s tem porušijo njihovo ravnovesje. Na seznamu so se znašli različni pesticidi, pa recimo sestavine plastičnih izdelkov, kot so ftalati in bisfenol A. Predvsem naj bi bila problematična izpostavljenost matere med nosečnostjo. »Vse se začne že v maternici,« pravi Branko Zorn. »V času nosečnosti je nekaj časovnih oken, v katerih se zgodi ključni razvoj spolnih organov. Če je otrok prek matere takrat izpostavljen škodljivim snovem iz okolja, je to že lahko začetek vseživljenjskih težav.«

V povprečju je število semenčic pri zahodnjakih med letoma 1973 in 2010 upadlo z 99 milijonov na mililiter na 47 milijonov na mililiter semenske tekočine. In nič ne kaže, da bi se trend upočasnjeval.

A kot priznava, je vse to danes še vedno le hipoteza. Raziskave, ki bi nedvoumno potrdila negativen vpliv teh snovi, na ljudeh ni mogoče izvesti. Zahtevala bi namreč načrtno izpostavljanje ljudi potencialno škodljivim snovem, to pa seveda etično ni dopustno. »Imamo močan sum in veliko raziskav na živalih, še vedno pa gre le za hipotezo, ki ima tudi med uglednimi strokovnjaki svoje nasprotnike.«

Tudi najnovejša raziskava je odprla nekaj dilem. Znanstveniki so ugotovili velik upad števila semenčic v zahodnem svetu, v Aziji, Afriki in Južni Ameriki pa upada niso zaznali. Iz tega lahko sklepamo, da mora za upadanje obstajati dejavnik, ki je prisoten le v zahodnem svetu. Tega pa za onesnaženost okolja s kemikalijami ne moremo reči. Pravzaprav smo denimo Evropejci zaradi strožjih okoljskih standardov zagotovo manj izpostavljeni kot denimo Indijci, pa od tam ni poročil o upadanju števila semenčic.

Na slabšo kakovost semena vplivajo številni drugi dejavniki. »Stres vpliva tako na gibljivost semenčic kot na njihovo obliko. Prekomerna telesna teža ima prav tako dokazano negativen vpliv. Opustitev kajenja ima drastičen vpliv na izboljšanje kakovosti semena. Treba se je izogibati pregrevanju mod, na primer s toplim prenosnim računalnikom v naročju,« našteva Zorn.

Moda so z razlogom odmaknjena stran od telesa. Normalna telesna temperatura je previsoka za učinkovito proizvodnjo semenčic. Morajo biti na hladnem. To pa ob današnjih življenjskih navadah ni vedno preprosto, ugotavlja nemški androlog Andreas Jung z medicinske fakultete v Giessnu. Sedenje v delovnem času je na primer povezano z višjo temperaturo mednožja. Oprijeto spodnje perilo prav tako. Najbolj problematičen čas pa je spanec.

Androlog dr. Branko Zorn je zaskrbljen zaradi upadanja kakovosti moškega semena

Androlog dr. Branko Zorn je zaskrbljen zaradi upadanja kakovosti moškega semena
© Uroš Abram

Pri svojih raziskavah je Jung opazil povezavo med težavami s plodnostjo in povišano temperaturo mednožja. In pri veliki večini preiskovancev so bile temperature najvišje v fazi počitka. Ko jih je nekaj opremil s posebno napravo, ki jim je med spanjem zagotavljala hlajenje, je po nekaj tednih opazil pomembno zvišanje koncentracije semenčic.

Vse več raziskav opozarja tudi na povezavo med uporabo mobilnih telefonov in vseh elektronskih naprav, ki uporabljajo brezžično internetno povezavo, s slabšo kakovostjo semena. Za čas, ko mobilni telefoni še niso bili obvezna oprema vsakega človeka, so avstrijski strokovnjaki z Medicinske fakultete v Gradcu paciente iz neplodnih parov razdelili v dve skupini – tiste, ki so uporabljali mobilni telefon, in tiste, ki ga niso. Uporabniki mobilnih telefonov so imeli značilno slabšo kakovost sperme.

Kakovost iz Slovenije

Slovenija, kar se tiče upadanja kakovosti moškega semena, ni izjema, pravi Branko Zorn. »Pri Slovencih se poznajo podobne negativne spremembe kot drugod v Evropi.« Raziskav s tega področja sicer ni veliko. Prva, ki so jo objavili leta 1999 in je zajela nekaj več kot dva tisoč moških, med letoma 1983 in 1996 ni odkrila upadanja koncentracije semenčic, je pa odkrila postopno upadanje njihove gibljivosti. Druga raziskava, izpeljana pred štirimi leti, pa je zajela več kot 8600 moških iz parov, ki so med letoma 2001 in 2010 obiskali ljubljansko ginekološko kliniko zaradi neplodnosti. Ugotovili so, da se je odstotek moških z normalnimi vrednostmi parametrov semena z leti manjšal. Leta 2001 je bil delež moških z normalnimi vrednostmi še skoraj 70-odstoten, leta 2010 pa se je že približeval 60 odstotkom. Slabšala se je tudi oblika semenčic.

Ljubljanska regija je imela največ moških z normalnim semenom, po negativni plati pa sta izstopali predvsem dve regiji – pomurska in koroška.

V tej študiji so odkrili pomembne razlike med regijami. Ljubljanska regija je imela največ moških z normalnim semenom, po negativni plati pa sta izstopali predvsem dve regiji – pomurska in koroška. »To nas je precej presenetilo,« pravi Branko Zorn. »Pričakovali smo, da bomo največ nepravilnosti odkrili v regijah, ki so znane kot zelo onesnažene, pa se to ni uresničilo.«

Slovenski strokovnjaki, tudi dr. Zorn, so prispevali tudi kamenček v mozaik povezave med kakovostjo semena in stresom. Ugotovili so, da depresija dodatno zniža koncentracijo semenčic pri neplodnih moških.

Strokovnjaki iz mariborskega kliničnega centra pa so v raziskavi iz leta 2014, ki je zajela nekaj več kot 200 moških iz neplodnih parov, pokazali povezavo med izpostavljenostjo bisfenolu A, ki je znani hormonski motilec, in številom semenčic v izlivu. »Ob višji koncentraciji bisfenola A v krvi je bilo semenčic značilno manj, prav tako so bile manj gibljive in manj pravilne oblike,« razlaga Zorn.

»Je pa res, da te razlike niso imele nikakršnega vpliva na uspeh postopka umetne oploditve.«

Odkriti negativni trendi v Sloveniji za zdaj niso prinesli navala na ambulante za zdravljenje neplodnosti. »Ko gledam na število pacientov, ki prihajajo na prvi pregled zaradi neplodnosti, ne opažamo bistvene razlike skozi čas.«

Praktično vsaka raziskava, ki se ukvarja z domnevnim upadanjem reproduktivne sposobnosti moških, v svojem zaključku poudarja nujnost nadaljnjih in boljših raziskav. Težko je doumeti, da je raziskovalno področje, ki se neposredno ukvarja s sposobnostjo preživetja naroda, v Sloveniji finančno podhranjeno. Financiranje tovrstnih raziskav o vzrokih in ukrepih za preprečevanje slabšanja kakovosti semena bi bilo namreč prvovrstno državotvorno dejanje.

Biološka ura

Kakovost semena s starostjo pada

Eden poglavitnih razlogov za to, da so današnji slovenski otroci v povprečju spočeti s slabšim semenom kot v preteklosti, je sila preprost – tako matere kot očetje so ob spočetju otrok iz leta v leto vse starejši. Odlaganje starševstva, ki je posledica storilnostno naravnanega in na prekarnem delu zasnovanega ustroja družbe, ima hude posledice. »K nam prihaja precej fantov, starejših od 35 let, ki so sicer zdravi, brez posebne patologije, vendar pa pri njihovih semenčicah že opažamo znake staranja,« pripoveduje Branko Zorn. »Več je genetskih napak, več je fragmentacij DNK.« Starost očeta ob spočetju je pomemben dejavnik pri verjetnosti za napake v razvoju zarodka. Več primerov avtizma, bipolarnih motenj in več levkemij je pri otrocih, rojenih starejšim očetom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.