MLADINA Trgovina

Boštjan Napotnik

29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Konzum

Go & Be!*

Pri hribu, Povir

  • ocena: 4 / 5

Nalistani jurčki

Nalistani jurčki

Pohane marele

Pohane marele

Gostilna Pri hribu
Povir 66 a
Tel.: 041 793 204
Ob sredah in četrtkih Pri hribu gobarijo, ob ponedeljkih, torkih, petkih in sobotah kuhajo kosila (11.00–16.00) in večerje (18.00–23.00), ob nedeljah pa kuhajo neprekinjeno od 11.00 do 23.00.

Ambient:
klasična, dovolj prostorna gostilna, zdaj lahko posedite tudi še zunaj

Napitki:
decentni primerki rinfuzne malvazije, caberneta sauvignona in terana, pa tudi nekaj resnih buteljk

Dostopnost:
z avtoceste pri Sežani, nato pa nekaj kilometrov ovinkov in previdne vožnje po povirskih trgcih/dvoriščih; gibalno ovirane pričaka pritlična birtija

Fino:
gobe – oboje, jurčki in marele njoki/svaljki hruškova krostata

Ne tako fino:
fuži z mesnim ragujem

Narezek je 6, karpačo iz jurčkov in pašte po 7, jurčki na žaru in pohane marele 8, svinjski kare 8,5, stejk 12, sladice pa po 3 evre.

»A to je Povir? Tukaj pa že imajo drugi tir!« se je nad transportno-logistično naprednostjo simpatične kraške vasice navdušil eden od članov Konzumove fungoslovne sekcije, ko je konzumobil zapeljal na ozek nadvoz nad tračnicami. Le nekaj minut kasneje se je dobra volja razširila na celotno ekipo, ki je zavzela strateško pozicijo na z jesenskim soncem nežno obsijani terasi gostilne Pri hribu. Sami sebi smo se zdeli blazno pametni, ker smo se tu ustavili med tednom in ne na nedeljo, ko se je sodeč po poročilih naših zaupnikov treba kar resno spustiti v boj ne le za najboljše mize, ampak za katerekoli sploh. Izvennedeljski termin je imel še več prednosti – da smo z gospodarjem lahko v miru rekli kakšno o gobarski sezoni, o terenih, kjer gobe letos so in kjer jih ni, o spreminjanju cen na gobarski borzi; pa tudi o vinih in ponudbi košte nasploh.

Pri praktičnem delu fungiciranja velja posebej omeniti dva masterklasa, ki so ju demonstrirali Pri hribu. Prvi so na pergamentno tanke rezine narezani jurčki, tako frišni, da so kar hrustljali pod zobmi, in tako minimalistično mojstrsko začinjeni z rdečim poprom in ne preveč pikantnim olivnim oljem, da smo med mlaskanjem zmogli izdaviti samo kak stripovsko kratek medmet odobravanja. Izjemno! Pridevnik velja še za naslednjo reč: vsi vemo, da so ocvrte dežnikarice a.k.a. pohane marele nekaj najboljšega, kar s sabo prinese 50 odtenkov sive a.k.a. tetka jesen. Ampak pohane marele Pri hribu so iz neke pohanomarelske superlige. Panada je bila tanka in res res hrustljava. Še bolj fascinantno je bilo to, da so znotraj te panade oni tanki lističi na spodnji strani klobuka ostali nepoškodovani, da so zadržali volumen, lahkotnost, zračnost in okus. Nič zmečkanosti in zdriza, čista perfekcija.

Kdor pripravi dve taki mojstrovini (+ še kakšno fino podrobnost, kot je vrezan mini vzorček na bolj svaljkih kot njokih z luštnim merjaščevim golažem), si potem lahko privošči tudi kakšno splošno – vseskozi se mi je zdelo, da so reči premalo soljene; na srečo je bil potem na koncu nezasoljen tudi račun – ali partikularno nepozornost, kot sta bila glede na veliko količino fužev preslabo odmerjen švohoten mesni ragu in presuh svinjski kare. Dobro, recimo, da jo je ta malo slabše odnesel tudi zato, ker je padel v direktno komparacijo z lepo omaščenim, zorenim in pečenim bržolnim stejkom. Zaključni diviziji – cukrasta s sočnim slivovim zavitkom, za ta konec nenavadno rulado iz bučnih semen z vaniljevim sladoledom in bučnim oljem in teksturno izjemno krhko-mehko (vem, da se sliši oksimoronsko, ampak skorja te krostate je bila točno taka) hruškovo krostato ter šnopcarska s pelinkovcem, v hrastu odležano grapo in domačo travarico – sta z nadstandardom potrdili odličnost tega, kar se gredo Pri hribu. Izvrstna gostilna!

* Pojdi in bodi!