MLADINA Trgovina

Urša Marn

6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Družba

Petdeset odtenkov zelene

Bodo zelene strehe obvezne po zakonu?

Ozeleneli pariški beton

Ozeleneli pariški beton

Stolpnica Montparnasse, visoka 210 metrov, je dolgo veljala za najgršo stavbo v Parizu. V sedemdesetih letih, ko so jo zgradili, je bila simbol inovativnosti in modernosti.

Njeni lastniki so bili tako naveličani slabega ugleda stavbe, da so se odločili za temeljito prenovo. Na mednarodnem arhitekturnem natečaju, ki se ga je udeležilo kar 700 birojev, so izbrali projekt Nouvelle AOM konzorcija treh francoskih birojev, po katerem naj bi stolpnico ovili v steklen fasadni ovoj, v pritličju uredili telovadnico, nočni klub, konferenčno središče in galerijo, v 56. nadstropju naj bi bila restavracija, na strehi pa naj bi bil sadni in zelenjavni vrt, zaradi česar bo stolpnica višja za 17 metrov. Prenovo, ki bo stala 300 milijonov evrov, naj bi začeli prihodnje leto, končali pa naj bi jo leta 2024, ko bo Pariz gostil olimpijske igre.

To pa ni edini primer ozelenitve urbanih površin v Parizu. Mestne oblasti si želijo, da bi Pariz postal bolj trajnostno in bolj zeleno mesto, zato nameravajo do leta 2020 v zelenjavne in sadne vrtove spremeniti kar 330 tisoč kvadratnih metrov urbanih površin. Francija je sicer že leta 2015 sprejela zakon, po katerem morajo biti vse novozgrajene stavbe v poslovnih conah vsaj delno prekrite s sončnimi celicami ali z vegetacijo.

Kako je s tem v Sloveniji? »Zanimanja za zelene strehe je ogromno. Res pa je, da je namestitev zelene strehe eden od končnih korakov gradnje, ko investitorji finančno že malo opešajo, zato namestitev take strehe odložijo na kasnejši čas ali pa jo opustijo,« pravi Primož Bernard, vodja tehnično-svetovalne službe v družbi Knauf Insulation, škofjeloškem podjetju, ki je del istoimenske nemške multinacionalke in se ukvarja tudi z ozelenitvijo streh. Za okoljsko najbolj osveščenimi evropskimi državami zaostajamo, saj ozelenitev urbanih površin pri nas še vedno ni regulirana. »Trenutno je regulativa prepuščena ozaveščenosti lokalnih skupnosti. Povrhu pa je pogosto nihče ne nadzoruje,« pravi Bernard.

Na ministrstvu za okolje in prostor zato zdaj razmišljajo, da bi morda tudi v Sloveniji uzakonili obvezno ozelenitev ravnih streh. »Zelene strehe so del projektne naloge Zeleni sistemi v mestih in naseljih, ki je šele v izdelavi in zato še ne vemo, kakšni bodo rezultati. Šele na podlagi te projektne naloge bomo pripravili osnutek nove uredbe, kjer bomo podali usmeritve za zelene strehe ali pa ne,« pravijo na ministrstvu.

Prednosti zelenih streh so številne, od okoljskih, gospodarskih pa vse do socialnih. Je pa seveda treba upoštevati, da ozelenitev strehe pomeni dodatno obremenitev, zato ta rešitev z vidika stabilnosti ni primerna za vse objekte, ki že stojijo, še zlasti ne v državi na potresno ogroženem območju. Druga težava je visok strošek. Izdelava kakovostne zelene strehe stane okoli 30 do 50 evrov na kvadratni meter, zato bi bila vsaj v začetnem obdobju smiselna uvedba državnih subvencij. »Tako bi investitorje spodbudili k dejanski izvedbi zelenih streh,« meni Bernard.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.