Več sto tisoč protestnikov proti osamosvojitvi Katalonije 

Današanja razglasitev neodvisnosti Katalonije zaenkrat ostaja pod vprašanjem

Teden po katalonskem referendumu, ko se je za neodvisnost Katalonije po končnih izidih glasovanja odločilo 90,18 odstotka volilnih udeležencev, so ulice španskih mest zasedli nasprotniki osamosvojitve Katalonije. Protestni shodi proti katalonski neodvisnosti so svoj vrh dosegli včeraj, ko se je po navedbah organizatorjev iz organizacije Katalonska civilna družba na ulicah Barcelone zbralo več kot milijon ljudi, policisti pa so poročali o 350 tisoč glavi množici protestnikov. Španski premier Mariano Rajoy, ki še vedno odločno nasprotuje katalonski samostojnosti, je na Twitterju protestni shod seveda podprl.

Glede na končne izide referenduma je proti neodvisnosti glasovalo nekaj manj kot deset odstotkov Kataloncev in Katalonk, to pomeni nekaj manj kot 200 tisoč volilnih upravičencev. Od 5,3 milijona kar trije milijoni volilnih upravičencev svojega glasu niso oddali.

Na ulicah katalonskega glavnega mesta so pod geslom protesta “Nazaj k razumu” prevladovale rdeče in rumene barve španske zastave, slišali so se vzkliki proti odcepitvi Katalonije od Španije, protestniki so prepevali pesmi v španskem nacionalnem duhu, nekateri deli množic pa so si z besedami celo želeli katalonskega premierja Carlesa Puigdemonta spraviti v zapor. Policija je po svojih nasilnih napadih na Katalonce in Katalonke na referendumsko nedeljo tokrat ravnala mirno, s protestniki se je rokovala in jim izražala podporo.

Toda, kaj so nasprotniki neodvisnosti Katalonije, ki so sami sebe poimenovali “tiha večina”, počeli 1. oktobra, ko so imeli možnost oddati svoj glas proti? Katalonska vlada je prejšnji petek objavila končne izide referenduma, kjer je proti neodvisnosti glasovalo nekaj manj kot deset odstotkov Kataloncev, udeležba pa je bila 43-odstotna. To pomeni, da se je na volišča odpravilo skoraj 2,3 milijona volilnih upravičencev, med katerimi je le slabih dvesto tisoč glasovalo proti. Od 5,3 milijona volilnih upravičencev, je torej tri milijone takšnih, ki so prav tako imeli priložnost oddati svoj glas, vendar ga niso.

Protestni shodi v tem duhu so se začeli že v soboto. Največji shod nasprotnikov odcepitve Katalonije od Španije je potekal v Madridu, kjer naj bi se zbralo 50 tisoč ljudi. Med njimi pa so potekali tudi shodi, kjer se več kot deset tisoč protestnikov ni želelo opredeliti za eno ali drugo stran, pač pa so tako špansko kot tudi katalonsko vlado pred več mestnimi hišami v Španiji pozivali k dialogu.

Špansko ustavno sodišče je že prejšnji četrtek suspendiralo današnje zasedanje katalonskega parlamenta, ko naj bi razglasil neodvisnost Katalonije.

Katalonski premier Carles Puigdemont je sicer prejšnjo sredo v televizijskem nagovoru ponovil, da bo uveljavil referendumsko odločitev o neodvisnosti Katalonije in rezultate odnesel v katalonski parlament, da pripravijo deklaracijo o neodvisnosti. Današnji ponedeljek naj bi bil tako dan, ko bo Katalonija tudi uradno razglasila neodvisnost. Če se bo to zares zgodilo, pa je trenutno težko napovedati. Špansko ustavno sodišče je namreč že prejšnji četrtek današnje zasedanje katalonskega parlamenta, na katerem naj bi razglasili neodvisnost Katalonije, suspendiralo, kar pomeni da do zasedanja ne sme priti. V kolikor katalonski parlament odločitve sodišča ne bo upošteval, njegovemu vodstvu grozi kazenski pregon, morebitno razglašena neodvisnost pa ne bi imela veljave. V skladu tega je katalonski premier Puigdemont svoj nastop v parlamentu že preložil na jutri.

Vabljeni k branju nove Mladine in njene naslovne teme Rojstvo države (Bo prevladal razum ali pa Katalonijo čaka krvav balkanski razplet), o kateri piše Franco Juri.