MLADINA Trgovina

Košarkarska sprava

Ponovni zagon

© WikiCommons

V ponedeljek, 9. oktobra so se sprte strani v slovenski košarki dogovorile, kar pomeni, da bi s prvimi tekmami v vseh kategorijah pričeli konec tedna. Predstavniki sodnikov in predstavniki klubov so se po intenzivnih pogajanjih, ki so potekala prejšnji teden, dogovorili in podpisali sporazum, ki za obdobje šestih mesecev uvaja sodniške stroške, ki so veljali že v pretekli sezoni. O podrobnostih sporazuma in začetku sezone ter seveda o 'nauku' spora pa več v spodnjih odstavkih.

Vodstvo Društva košarkarskih sodnikov in predstavniki Združenj klubov so podpisali sporazum, ki za obdobje šestih mesecev določa moratorij. To pomeni, da bodo sodniški stroški enaki kot prejšnjo sezono oz. prejšnje sezone, saj se sodniške takse že 10 let niso spremenile. Pomemben preboj v pogajanjih pa je bil dosežen na področju stroška kilometrine, ki je predstavljal jabolko spora med stranema. Tudi v naslednjih šestih mesecih bodo sodniki prejeli 0,32 evra na prevožen kilometer. Spomnimo, Izvršni odbor Košarkarske zveze je na majski seji sprejel sklep o višini 0,18 evra na prevoženi kilometer, kar je sodnike privedlo do stavke, ki je trajala od 1. septembra. Podpisnice sporazuma pa so se tudi zavezale, da bodo v omenjenem obdobju, tj. v 6 mesecih poiskale ustrezne sistemske rešitve, ki bodo ugodne za vse strani. Torej rešitev, ki bo odpravila ključne težave tako na sodniški strani, kot tudi na strani klubov.

Gledalci se lahko ponovno 'vklopijo' v košarkarsko evforijo, ki je preplavila Slovenijo ob zmagi na Evropskem prvenstvu. S tem sporazumom s(m)o torej vsi zmagovalci.

Tekmovalna sezona se bo konec tedna končno začela. Tekme se bodo igrale v vseh ligah ter na vseh starostnih nivojih. Začele se bodo članske lige, po večih odpovedanih krogih pa se bo začela tudi tekmovalna sezona pri mlajših kategorijah. Sodniki bodo ponovno lahko začeli soditi, mednarodni sodniki pa so seveda že v polnem teku, saj se je sezona v regionalni ligi že začela. Na svoj račun pa bodo prišli tudi gledalci, ki si bodo lahko po dolgem času ob koncu tedna ogledali tekme v bližnjih dvoranah. Gledalci se lahko ponovno 'vklopijo' v košarkarsko evforijo, ki je preplavila Slovenijo ob zmagi na Evropskem prvenstvu. S tem sporazumom s(m)o torej vsi zmagovalci. Kaj pa smo se naučili iz omenjenega zapleta, ki je nastal v slovenski košarki? Kaj bi bilo potrebno storiti, da se kaj podobnega ne bi ponovilo?

Prvič, kolegialnost (še) ni mrtva! Sodniki so dokazali, da je v slogi moč. V najtežjih trenutkih so delovali složno, kar je seveda izboljšalo njihovo pogajalsko izhodišče napram 'močnejšemu' sogovorniku. Složnost in kolegialnost je 'prisilila' klube in zvezo, da sta sprejeli pogoje, ki so bili v veljavi do maja. V času, ko se delavske pravice pogosto kršijo, manjšajo ali celo pozabljajo, je ta sodniška enotnost 'recept' za zaposlene v podjetjih, kjer so sistematično kršene pravice. Poleg tega velja omeniti, da je tudi sodniški poklic podrejen prekarnosti, ki čedalje bolj zajema vse sfere našega življenja. Prav s kolegialnostjo in enotnostjo pa se lahko naredi 'preskok' na področju odpravljanja prekarnosti ter na področju povečanja delavskih pravic.

Spor med košarkarskimi delavci v Sloveniji poudarja pomembnost dialoga med deležniki. Potrebna je nenehna izmenjava mnenj, pogledov in idej. Saj zgolj s konstruktivnim dialogom lahko dosežemo razvoj ali pa neko skupno rešitev.

Drugič, spor med košarkarskimi delavci v Sloveniji poudarja pomembnost dialoga med deležniki. Potrebna je nenehna izmenjava mnenj, pogledov in idej. Saj zgolj s konstruktivnim dialogom lahko dosežemo razvoj ali pa neko skupno rešitev. Za skupno rešitev pa je pomembna tudi 'odkrita igra' obeh strani. Mnogokrat se zgodi, da imata strani v sporu 'popačeno' sliko nastale situacije, kar onemogoča, da bi se strani na pogajanjih zbližali. Odkritost strani v sporu bi tako lažje privedla do skupne rešitve, saj bi obe strani izmenjali informacije. Prav 'šum v komunikaciji' pa zna predstavljati največji problem pri iskanju sporazuma.

Tretjič, v obzir bi morale sprte strani vzeti širše oz. obče dobro. Po zgodovinskem uspehu moške košarkarske representance na Evropskem prvenstvu je prevladala trmoglavost, ki je prestavila začetek sezone. Obče dobro na področju košarke je zagotovo njen razvoj. V kolikor pa razmere niso urejene, tudi (pred)pogoja za razvoj košarke ne more biti. Medsebojno spoštovanje med vsemi akterji (igralci, trenerji, sodniki, navijači) je osnovni pogoj. To je zgolj temelj, ki omogoča zdrav razvoj športa v Sloveniji. V času sodniške stavke so vse strani zgubljale, saj se tekme niso igrale, brez tekem pa se razvoja ne more videti oz. izmeriti.

Dogovorjeni sporazum je torej osnova za nov začetek. Tu pa si lahko pri razlagi pomagamo z Leninom ("Notes of a publicist: On ascending a high mountain") in njegovo prispodobo plezalca, ki jo je kasneje tudi Žižek uporabil v svojem eseju "How to begin from the beginning". Torej, plezalec (slovenska košarka) je dosegel do zdaj še nedoseženo točko na gori (Evropsko prvenstvo), a še vedno ni dosegel vrha (Svetovno prvenstvo). Zgolj z vrnitvijo na začetek pa si lahko plezalec izbere novo, drugo pot, ki mu bo omogočila, da doseže nov mejnik, tj. vrh.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.