MLADINA Trgovina

Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Politika  |  Intervju

Dr. Ciril Ribičič o podobnostih in razlikah v osamosvajanju Slovenije in Katalonije

Potem ko je špansko ustavno sodišče leta 2014 referendum o statusu Katalonije razglasilo za »nezakonit«, so se med tamkajšnjimi prebivalci in prebivalkami še okrepile (sicer že večdesetletne) želje po samostojnosti te najbogatejše španske regije, ki se ponaša z bogato zgodovino, svojima jezikom in kulturo. Posledica novega osamosvojitvenega vrenja, ki je sledilo odločitvi španskega sodišča, je bila izvolitev osamosvojitvi naklonjenih strank na volitvah leta 2016. Nove katalonske oblasti s predsednikom regije Carlesom Puigdemontom na čelu so začele s premišljenimi koraki začrtovati pot v samostojno Katalonijo.

Da bi se seznanile s podobnimi izkušnjami v drugih državah, kjer so potekali ali potekajo podobni procesi osamosvajanja, so lani povabile po dva (pravna) strokovnjaka iz vsake izmed njih, da bi jim predstavila zagate, s katerimi so se njihove države spoprijemale na poti osamosvajanja. Pri tem so – zanimivo – gostitelji skrbno pazili na »uravnoteženost« razpravljavcev, saj so povabili gosta, ki sicer zastopata različna politična stališča. Iz Slovenije sta se njihovemu povabilu odzvala redni profesor za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in član Beneške komisije (pravnega svetovalnega telesa Sveta Evrope) dr. Ciril Ribičič in eden izmed »očetov slovenske ustave« profesor dr. Peter Jambrek. Dr. Ribičič, ki je svoje mnenje predstavil v Pravni praksi v prispevku Katalonija, moja dežela, pravi, da je Katalonce zanimalo zlasti, kako je Sloveniji uspelo ob osamosvajanju doseči enotnost vseh političnih sil. Glede vsebine referendumskega vprašanja pa jim je tedaj na podlagi naših izkušenj ob osamosvajanju svetoval manj »radikalno« referendumsko vprašanje, kot se je pojavilo na volilnih lističih prejšnjo nedeljo. »Z vprašanjem ’Ali ste za večjo samostojnost Katalonije?’ bi dosegli večjo stopnjo legitimnosti, saj bi združili tiste, ki vidijo končni cilj v samostojni katalonski državi, in tiste, ki menijo, da je treba okrepiti avtonomijo, a ostati v okvirih španske države. Po mojem mnenju so se odločili drugače, ker so računali z možno reakcijo španskih oblasti, saj bi v tem primeru še več ljudi doumelo, da so potrebni odločni koraki.«

Ker so v slovenski javnosti v ospredju zdajšnjih razprav o Kataloniji tudi primerjave slovenskega procesa osamosvajanja iz Jugoslavije in zdajšnjega osamosvajanja Katalonije, smo dr. Ribičiča povprašali o teh primerjavah z ustavnopravnega vidika. Zanimalo nas je še, kakšne možnosti imajo privrženci katalonske samostojnosti na voljo po referendumu in zakaj se je mednarodna skupnost odzvala tako (mlačno), kot se je. Pa tudi, kako bi se morala odzvati, da bi umirila strasti na Pirenejskem polotoku.

Samostojnost Katalonije je na referendumu podprlo 90 odstotkov Kataloncev in Katalonk, ki so se ga udeležili, vendar je bila udeležba – na 14 odstotkih volišč je španska policija onemogočila glasovanje – le 43-odstotna. Spomnimo se, da je v Sloveniji 88 odstotkov volilnih upravičencev na plebiscitu podprlo samostojnost Slovenije, udeležba pa je bila kar 93-odstotna. Nekateri zato menijo, da zaradi nizke udeležbe na referendumu katalonske oblasti nimajo mandata za nadaljevanje procesa osamosvajanja. Je izid legitimni odraz volje katalonskega ljudstva?

Kupite dostop do Mladina.si, ki stane enako kot izvod tiskane izdaje Mladine. Za 3,50 EUR dobite dostop do aktualne številke in celotnega arhiva za naslednjih sedem dni. Z dolgoročno naročnino prihranite do 25 odstotkov!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.