Na volitvah v Avstriji slavila ljudska stranka

Neuradni rezultati volitev kažejo, da se Avstrija obrača v desno, saj sta v primerjavi z letom 2013 precej višjo podporo dobili tako ljudska stranka kot tudi skrajno desni svobodnjaki

Zmagovalka parlamentarnih volitev v Avstriji je ljudska stranka, njenemu vodji, 31-letnemu Sebastianu Kurzu, pa se nasmiha kanclerski položaj. Zaenkrat še ni jasno, ali se Avstriji obeta nadaljevanje velike koalicije ali bo Kurz v vlado povabil svobodnjake. Na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji je glede na projekcije po 97 odstotkih preštetih glasov, ki jih je objavila avstrijska televizija ORF, največ glasov, 31,7 odstotka, dobila ljudska stranka (ÖVP), sledijo ji socialdemokrati (SPÖ) s 26,9 odstotka ter svobodnjaki (FPÖ) s 26,0 odstotka.

Liberalna stranka Neos je glede na projekcije dobila 5,1 odstotka glasov, Zeleni 3,9 odstotka, lista Pilz pa 4,3 odstotka. Meja za vstop v parlament je sicer pri štirih odstotkih, kar pomeni, da v prihodnji sestavi parlamenta verjetno ne bo Zelenih.

Ljudska stranka naj bi imela v parlamentu 62 poslancev. Svobodnjaki Karla-Heinza Stracheja naj bi jih dobili 51, socialdemokrati dosedanjega kanclerja Christiana Kerna pa 52. Neos naj bi imel deset poslancev, lista Pilz pa osem. Rezultati volitev kažejo, da se Avstrija obrača v desno, saj sta rezultat v primerjavi z letom 2013 precej izboljšali tako ljudska stranka kot tudi skrajno desni svobodnjaki.

Dosedanji vodja avstrijske diplomacije Kurz bo z 31 leti verjetno postal najmlajši premier v Evropi in tudi najmlajši premier v zgodovini Avstrije. V prvi izjavi je dejal, da je rezultat volitev priložnost za resnično spremembo.

Dosedanji vodja avstrijske diplomacije Kurz bo z 31 leti verjetno postal najmlajši premier v Evropi in tudi najmlajši premier v zgodovini Avstrije.

Kot je dejal, so mu volivci naložili veliko odgovornost, in zatrdil, da bo delal s polno močjo ter da želi v državi uvesti nov slog in novo kulturo. O tem, s kom želi stopiti v koalicijo, Kurz ni govoril. Dejal je, da je prezgodaj za špekulacije, je pa napovedal, da se bo pogovarjal z vsemi strankami v parlamentu in da želi oblikovati stabilno vlado.

Poleg koalicije ljudske stranke s svobodnjaki ali socialdemokrati je sicer računsko možna, a zelo malo verjetna tudi rdeče-modra koalicija, torej med SPÖ in FPÖ.

Če bo Kurz v vlado povabil svobodnjake, bodo ti v vlado na Dunaju vstopili prvič po letu 2000, ko jih je vodil Jörg Haider. Tedaj je vstop svobodnjakov v vlado sprožil evropske sankcije proti Avstriji, česar zdaj sicer ni pričakovati, a po vstopu Alternative za Nemčijo v nemški zvezni parlament je to nov preboj skrajne desnice v EU.

"FPÖ kot partner v vladi v Evropi ne bi naredil dobrega vtisa in Kurz to ve," je danes zapisal komentator konservativnega časnika Der Standard. Dobrega rezultata skrajne desnice v Avstriji se veselijo njihove sorodne stranke drugod po Evropi. Med prvimi je tako Stracheju čestitala vodja francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen.

Kurz bi lahko vnovič sestavil tudi veliko koalicijo s socialdemokrati, a je po desetih letih napornega skupnega vladanja in razpadu koalicije letos spomladi to manj verjetno.

Njihov vodja Christian Kern ni želel povedati, ali se stranka seli v opozicijo ali želi sodelovati v vladi. Je pa potrdil, da sam namerava ostati v politiki. "Zdaj moramo videti, kakšni bodo nadaljnji koraki, žogica je na strani predsednika republike Alexandra Van der Bellna," je dejal.

V izjavi je povedal, da je treba počakati na končne izide in če se bo potrdila zmaga ljudske stranke, bo mandat za sestavo vlade podelil Kurzu.

Da je za ugibanja o sestavi nove vlade prezgodaj, se strinjata nekdanja slovenska veleposlanika v Avstriji Andrej Rahten in Aleksander Geržina, ki sta izid volitev označila za pričakovan. "Soočeni bomo z nekim novim začetkom v Avstriji. Na avstrijsko in evropsko prizorišče prihaja mladi Sebastian Kurz, ki bo dodobra - upam - spremenil tako avstrijsko kot evropsko politično sceno," je ocenil Geržina. Rahten pa je poudaril, da je uspeh ÖVP povezan tudi s "fenomenom osebnosti Sebastiana Kurza", ki je "dominiral v tej volilni kampanji in zdi se, da so volivci tokrat volili tudi osebnosti in ne samo programov".

Največji poraz so doživeli Zeleni, ki se jim obeta izpad iz parlamenta, potem ko so na zadnjih volitvah leta 2013 dobili kar 12 odstotkov glasov, njihov kandidat pa je zmagal na zadnjih predsedniških volitvah.

Največji poraz so doživeli Zeleni, ki se jim obeta izpad iz parlamenta, potem ko so na zadnjih volitvah leta 2013 dobili kar 12 odstotkov glasov, njihov kandidat pa je zmagal na zadnjih predsedniških volitvah. "To je polom," je dejala kanclerska kandidatka stranke Ulrike Lunacek.

Osrednje teme predvolilne kampanje so bile begunci, integracija in gospodarstvo. Tik pred volitvami je dogajanje zasenčila afera Facebook z lažnimi profili, ki naj bi nastali v vrstah socialdemokratov, a je vodstvo stranke odločno zanikalo, da bi bili kakorkoli vpleteni v afero.

Avstrijska javnost je bila Kurzu naklonjena zaradi trdega stališča glede migracij, s čimer je svobodnjakom odvzel dobršen del volilnega telesa. Obrestovalo se mu je tudi, da je kot avstrijski zunanji minister lani zaprl balkansko begunsko pot.

Za vstop v 183-članski nationalrat oziroma naklonjenost 6,4 milijona volivcev se je potegovalo 16 strank, čeprav nekatere od njih niso nastopale na zvezni ravni, ampak samo v posameznih deželah. V Avstriji imajo volilno pravico vsi državljani, starejši od 16 let. Končne uradne rezultate bodo objavili v četrtek, ko bodo prešteli še glasovnice, prispele po pošti. Letos so za glasovanje po pošti poslali rekordnih 890.000 glasovnic.