Trije mladi intelektualci, ki se odločijo spremeniti svet

Zgodba Jenny in Karla Marxa ter Friedricha Engelsa, ki prikazuje rojstvo komunizma sredi 19. stoletja

V Kinodvoru bo 25. oktobra premiera zgodovinske drame Mladi Karl Marx v režiji Raoula Packa, ki je bil premierno predvajan na letošnjem Berlinalu. Film govori o prvem srečanju Marxa in Engelsa, ki sta predstavljena kot upornika, ki pišeta podžigajoče tekste, polne revolucionarnih idej, noči pa preživljata v pijanskem razvratu in neprestanih spopadih z zakonom.

Film se odvija leta 1844 v Parizu, kjer 26-letni Karl Marx z ženo Jenny živi v izgnanstvu. Tu prvič sreča Friedricha Engelsa, sina bogatega industrialca, ki ga ima sprva za dandija, vendar ga ta kmalu navduši s svojim raziskovanjem bede britanskega delavskega razreda. Mladeniča postaneta prijatelja in kmalu začneta drug drugega navdihovati pri iskanju teoretične osnove za revolucijo, ki je po njunem mnenju neizbežna. Medtem ko vijugata med cenzuro ter represijo policije, neredi in političnimi pretresi, skupaj vodita delavsko gibanje na poti v moderno dobo.

"Namesto da bi naredil še en kostumski film, sem se želel osredotočiti na poustvarjanje vzdušja – vročične realnosti obdobja –, da bi se občinstvo lažje vživelo v Evropo štiridesetih let devetnajstega stoletja. Prikazati sem hotel težke razmere v angleških tovarnah, skrajno bedo in umazanijo manchestrskih ulic (podobnih barakarskim naseljem), toplino pariških interjerjev (luksuznih stanovanj, knjižnic …) ter energijo mladine, odločene spremeniti svet – vse to naj bi ponazorilo zgodnja leta globokih neenakosti. Ta zgodba o Marxovi mladosti ni fikcijska v tipičnem filmskem smislu. Ostati smo hoteli karseda blizu resnični in živahni zgodbi teh epskih likov, hkrati pa se čim bolj približati duhu časa. Prav zato smo dajali prednost neposrednim virom. Raziskovanje nam je vzelo več kot šest let. Prečesali smo najpomembnejše biografije in študije, tudi tiste najbolj kritične. Nazadnje smo se osredotočili na pisma, ki so si jih med letoma 1843 in 1850 izmenjali glavni liki (vključno z obširno korespondenco med Marxom in Engelsom), ter na predavanja Raymonda Arona na Francoskem kolegiju. Rezultat je bil scenarij, zasidran v filmski umetnosti in daleč stran od kakršnekoli didaktičnosti. Starega bradatega moža, ki počiva na svoji dogmi, smo pustili za seboj in se raje posvetili intelektualnim in fizičnim pustolovščinam neustavljivega tria (Karla in Jenny Marx ter Friedricha Engelsa) v napetem ozračju Evrope, izpostavljene cenzuri, na pragu ljudskih (in delavskih) revolucij, kakršnim svet še ni bil priča; z vrhuncem – kar se filma tiče – v pisanju Komunističnega manifesta," je zapisal režiser. 

Ta zgodba o Marxovi mladosti ni fikcijska v tipičnem filmskem smislu.

Raoul Peck se je rodil na Haitiju, odraščal v Zairu in ZDA, študiral pa v Franciji, ZDA ter na Nemški akademiji za film in televizijo v Berlinu. Njegov igrani prvenec L’Homme sur les quais (1993) je bil prvi karibski film, ki je bil predvajan v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu. Med njegova dela sodijo še: igrani filmi Lumumba (leta 2000, prikazan v sekciji Štirinajst dni režiserjev v Cannesu), Sometimes in April (2005), Moloch Tropical (2009) in Meurtre à Pacot (2014) ter dokumentarci Lumumba: La mort du prophète (1990), Desounen (1994) in Assistance mortelle (2013). V Kinodvoru smo si nedavno lahko ogledali njegov film Nisem tvoj zamorec, dokumentarni esej o borcu za pravice temnopoltih Jamesu Baldwinu, ki je prejel nominacijo za oskarja v kategoriji najboljši dokumentarec ter glavno nagrado na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani. Med letoma 1996 in 1997 je služboval kot haitski minister za kulturo. Leta 2002 je bil član žirije Berlinskega filmskega festivala, leta 2012 pa član žirije filmskega festivala v Cannesu. Trenutno je direktor slovite pariške filmske šole La Fémis. Leta 2001 mu je organizacija Human Rights Watch podelila nagrado za življenjske dosežke.

Dz-1BLjQlHo