MLADINA Trgovina

Borut Mekina

27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Politika

Bogokletno?

Levica predlaga, naj SDH kupi Mercator

Koalicija Združena levica, iz katere je nastala stranke Levica, je že pred leti protestirala proti prodaji Mercatorja.

Koalicija Združena levica, iz katere je nastala stranke Levica, je že pred leti protestirala proti prodaji Mercatorja.
© Borut Krajnc

Stranka Levica predlaga vladi razmislek o ponovnem nakupu Mercatorja ali celo o preoblikovanju družbe v kooperativo v lasti dobaviteljev. Njen predlog temelji na raziskavi, ki so jo opravili trije ekonomisti, Jože P. Damijan, Drago Babič in Jure Jež, sodeč po njihovih izsledkih pa bi se državi v nekaterih okoliščinah ponovni nakup Mercatorja splačal.

Omenjeni ekonomisti so v Sobotni prilogi Dela zapisali, da bi odkup Mercatorja od sedanjih lastnikov lahko stal manj, kot znaša letna potencialna narodnogospodarska škoda zaradi Mercatorjevega zloma. Dejstvo namreč je, da Mercator že zdaj plačuje Agrokorjeve grehe – samo lani mu je odpisal za 46 milijonov evrov dolga za neplačane najemnine – najverjetnejši scenarij pa je, da bodo na Agrokorjevem pogorišču Mercatorjevo premoženje pokupili finančni skladi in ga »sanirali« po znanem vzorcu. To je, po kosih bodo prodali rentabilne dele, odpustili večji del zaposlenih in preklicali pogodbe z dobavitelji.

Trije ekonomisti so ocenili, da bi zlom Mercatorja, ki je največji zaposlovalec v državi, gospodarstvo na leto stal od 200 do 300 milijonov evrov, nazadnje bi delo izgubilo približno 2000 ljudi, zato naj bi se podjetje splačalo kupiti po sedanji borzni ceni, to je 180 milijonov evrov. Po najboljšem scenariju bi lahko potem Mercator dolgove saniral v nekaj letih. Iz podjetja so sicer odgovorili, da poslovanje nikakor ni kritično, največja težava naj bi bila v pobotu dolgov med družbami v treh državah, sicer pa naj bi bil Mercator stabilno podjetje, ki redno plačuje vse obveznosti in letos posluje bistveno bolje kot lani.

Zamisel, da bi država ponovno vstopila v lastništvo Mercatorja ali da bi se vpletla v domnevno samodejne tržne procese, je za marsikoga v Sloveniji bogokletna. To kažejo tudi nekateri odzivi na predlog Levice. A če dobro pomislimo, tako rekoč vse države tako ali drugače podpirajo svoje trgovce. Največje tržne deleže v Avstriji ali Nemčiji imajo trgovinske verige v lasti avstrijskih ali nemških družin. Na Finskem ima 43-odstotni delež kooperativa S-Group, ki je v lasti 2,1 milijona potrošnikov. V Italiji ima največji tržni delež kooperativa Coop, ki ima osem milijonov lastnikov.

Kdor si danes pred temi dejstvi še vedno zatiska oči in upa na nevidno roko trga, pa mora vedeti tudi: celo diskontni trgovci, ki so pred leti prišli v Slovenijo in domnevno oslabili Mercator, niso sem prišli sami od sebe, temveč z neposredno državno pomočjo. Britanski časnik Guardian je pred dvema letoma razkril, da je Lidl, ki je v lasti bogatih nemških družin, prejel milijardo evrov javnih posojil iz Svetovne banke in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) z namenom širitve mreže v vzhodno in srednjo Evropo, kjer naj bi si »revni potrošniki« zaslužili »kakovostno hrano«. To so dejstva, tako kot so dejstva tudi, da so širitev Spara v Slovenijo pred leti podpirale avstrijske banke v državni lasti.

Po svoje bi morali to od Slovenije pričakovati. A prvi pogoj, da se država »vmeša« v Mercatorjevo usodo, je odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mora dokončno odločiti, ali je stečajni postopek v Agrokorju nadrejen ali ni. Če bo sodišče po pritožbi slovenske vlade ponovno odločilo, da je glavni postopek tisti na Hrvaškem, bo o Mercatorjevi usodi tako ali tako odločal posebni pooblaščenec hrvaške vlade Ante Ramljak.

S sodišča so na naše vprašanje odgovorili, da se »na primeru intenzivno dela in bo odločitev sprejelo v najkrajšem možnem času. Ob tem dodajamo, da gre za kompleksno in zahtevno zadevo, v kateri je potrebno preučiti številne mednarodne, pravne in dejanske okoliščine, ki so jih zatrjevali številni udeleženci, vsak s svojimi pravicami v postopku.« Če Ramljak ne bo dobil besede, bo še preostali del Mercatorjevega premoženja zasegla ruska državna banka Sberbank. Brez dvoma ni naključje, da se je ta mesec z njenim prvim možem sestala hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović … Jasno je vsaj nekaj, Hrvaška Agrokorja gotovo ne bo prepustila »trgu«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.