MLADINA Trgovina
Grega Repovž

Grega Repovž

3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Uvodnik

Kaj je že država?

Časopis Delo je v ponedeljek objavil intervju s podjetnikom Jocem Pečečnikom, že v soboto pred tem pa ga napovedal z naslednjim citatom: »Od Cerarjeve vlade sem pričakoval preboj, sem pa razočaran kot nad nobeno do zdaj. Je sploh kaj naredila? Ne vidim rezultatov, razen tega, da nabijejo davke tistim, ki delamo dobro, in mašijo socialne luknje.« Delu se je očitno zdelo, da je to eden tistih stavkov, kjer je intervjuvanec »dobro povedal«. A kaj je v resnici rekel Pečečnik? Da Cerarjeva vlada počne točno to, za kar naj bi državo imeli. Ja, to je država. Najenostavneje bi državo pač opisali prav s temi besedami: pobira davke tam, kjer so dobički najvišji, in to preusmerja k najšibkejšim.

Pečečnik je dejansko pohvalil vlado.

A ni namen zgražati se nad Pečečnikom. Niti nad Delom in njegovim poskusom, da bi iz vodilnega časopisa naredil bolj Finance od Financ, pa čeprav to ravnanje spominja na nacionalno televizijo, ki je na vrhu moči in ugleda poskušala brez potrebe tekmovati s komercialno Pop TV od dneva njenega nastanka in se s tem samougonobila. In do danes se ni nič spremenilo. No, le to, da je Pop TV danes še vedno pravi Pop TV, nacionalka pa je postala spaček, ki je resni ljudje kljub trudu in predanosti ideji ne jemljejo več kot kredibilno javno televizijo.

Kar govori Pečečnik, je namreč neresnica. Čisti neto dobiček podjetij v Sloveniji je lani znašal kar 3,2 milijarde evrov, kar je 70 odstotkov več kot leta 2015. Naša gospodarska rast je že četrto leto zapored med najvišjimi v evroobmočju. In v času krize se je podjetja razbremenjevalo, zaposlenim in sociali pa jemalo. Če pa pogledamo podatke Eurostata, je dobiček v Sloveniji zdaj obdavčen po 19-odstotni stopnji (še lani je bil po 17-odstotni, z mini davčno reformo pa so stopnjo dvignili), povprečna stopnja v EU je 22,5-odstotna, v evroobmočju, ki mu pripadamo, pa 24,3-odstotna. Na Slovaškem je dobiček obdavčen po 22-odstotni stopnji, v Estoniji po 20-odstotni, na Češkem in na Poljskem po 19-odstotni. Seveda so tudi države, kjer je davek na dobiček oziroma davek na dohodek pravnih oseb, kot ga uradno imenujemo v Sloveniji, nižji kot pri nas, denimo na Irskem, v Latviji, Litvi, Romuniji in Bolgariji. Toda treba je upoštevati tudi vse davčne olajšave (zmanjšanja osnove), do katerih so pri nas upravičena podjetja. Če upoštevamo tudi to, ugotovimo, da je efektivna davčna stopnja na dobiček v Sloveniji lani znašala le 11,1 odstotka, kar nas uvršča na drugo mesto v EU, ugodnejšo obdavčitev od nas ima le Irska. Vse ostale evropske države imajo višje obdavčen dobiček. V Nemčiji je bil še v letu 2007 obdavčen po rekordni 38,7-odstotni stopnji. Šele s finančno krizo leta 2008 so stopnjo znižali na 30,2 odstotka, še vedno pa je med najvišjimi v EU. Višjo stopnjo obdavčitve dobička imajo le še Malta (35 odstotkov), Francija (34,4 odstotka), Belgija (34 odstotkov) in Italija (31,4 odstotka). Vse to ni nič novega: podatke črpamo iz članka Urše Marn, ki je bil v Mladini objavljen septembra. O čem torej govori Pečečnik?

A to še ni vse: po definiciji OECD se za davčno oazo šteje stopnja obdavčitve, nižja od 12,5 odstotka. V Sloveniji je efektivna stopnja 11,1-odstotna, kar pomeni, da smo po dejanski obdavčitvi dobička pravzaprav davčna oaza. Ali kot je že septembra povedal Bine Kordež: »Nižji davek se opredeljuje na način, da s tem ostaja podjetjem več sredstev za njihov razvoj, kar seveda drži. A sredstva, ki ostajajo podjetju, so tudi neposredni zaslužek lastnikov podjetij. Ne glede na to, ali podjetja višje zaslužke ob nižjih davčnih stopnjah namenjajo novim naložbam ali ne, je dejstvo, da se s tem poveča premoženje lastnikov družb. Manj plačanih davkov pomeni več premoženja lastnikov, enako kot manj plačane dohodnine pomeni manj prejemkov prebivalstva za njihovo delo.«

Še bolj kot pri obdavčitvi dobička zaostajamo pri obdavčitvi premoženja. Po podatkih Eurostata je v letu 2014 delež pobranih premoženjskih davkov v bruto domačem proizvodu v Franciji znašal 4,5 odstotka (v to je vštet nepremičninski davek, pa tudi vsi ostali premoženjski davki), povprečje EU je bilo 2,5 odstotka, v Sloveniji pa so premoženjski davki pomenili manj kot odstotek bruto domačega proizvoda. Nekatere države imajo res nižje obdavčene plače kot Slovenija, a imajo po drugi strani višje obdavčen dobiček in tudi premoženje, je že septembra zapisala Marnova.

Tako to ne gre. Taki nastopi gospodarstvenikov so navadni trumpizmi, to so alternativne resnice. S takimi nastopi ti ljudje delajo škodo, sejejo razdor, histerizirajo prebivalce, maličijo resnico. Ki je pri ekonomiji prav tako pomembna kot v politiki. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.