MLADINA Trgovina

Volkswagnovo senčno gledališče

Sumljivo finančno poslovanje koncerna v Luksemburgu, kjer je podjetje Volkswagen, ki je delno v državni lasti, zgradilo 17 milijard evrov težak podjetniški imperij

Ko so Hansu Dietru Pötschu spomladi 2013 postavili nekaj vprašanj o modelih zmanjševanja davčnih obveznosti, po katerih so posegli nekateri mednarodni koncerni, je bilo v njegovih besedah čutiti iskreno ogorčenje. »Kar se tiče Volkswagna, lahko naravnost povem, da se nikoli nismo šli takšnih iger,« je pojasnil vodja VW.

Javnost takrat še ni vedela za goljufije z merjenjem izpusta pri dizelskih motorjih in tako je Pötsch lahko brez ugovorov filozofiral o tem, kako pomembno je za avtomobilski koncern, da je »pošten davkoplačevalec«. Tako danes rečemo koncernom, ki spoštujejo zakone in predpise, pridno odvajajo davke in se morda tudi družbeno angažirajo.

Nobenih igric z davki torej. Pötsch bo že vedel, saj je bil sedanji predsednik nadzornega sveta kot nekdanji vodja financ med drugim odgovoren tudi za davčno politiko koncerna.

Kakorkoli že, takrat je Pötsch zatajil neko malenkost: VW je že od leta 2012 imel holding in družbo za financiranje v Luksemburgu, ki slovi po svojem davčnem režimu, prijaznem do koncernov. Odtlej so pristojni iz VW v nadvojvodstvu spletli nepregledno gosto mrežo iz kapitalskega prekrivanja ter finančnih tokov in tja preselili deleže v skupni vrednosti več kot 17 milijard evrov.

VW se je leta 2014, ko je bil Pötsch še vedno pristojen za finance, odločil, da bo velik del svojih mednarodnih holdinških deležev združil v Luksemburgu. Še isto leto je avtomobilski proizvajalec iz holdinške družbe s sedežem na Nizozemskem v Volkswagen Finance Luxemburg preselil več kot dvajset podružnic.

Pošteni davkoplačevalec VW danes v zvezi z razlogi za prehod na luksemburški model pravi: »Holdinško in finančno družbo smo na lokaciji z ugodno zakonodajo oblikovali predvsem zaradi razlogov, povezanih s finančno strategijo.« Ukrepi za izogibanje večkratni obdavčitvi dobička po trditvah družbe niso niti po naključju povezani z iskanjem davčne oaze. Zveni, kot bi se družba skušala zavarovati pred skritimi pastmi nemškega davčnega sistema.

Nemški koncern se hvali, da je lani po vsem svetu plačal za približno tri milijarde evrov davkov. A lahko bi jih bilo še več, predvsem v Nemčiji. Revija Spiegel in raziskovalna mreža EIC sta razčlenili na desetine poslovnih poročil in dokumentov in ugotovili, da je avtomobilski proizvajalec, v katerem ima dežela Spodnja Saška 20 odstotkov glasovalnih pravic, izkoristil veliko prednosti, ki jih je prinesla selitev sedeža holdinga v Luksemburg, in tako očitno precej oklestil svojo davčno obveznost.

Tamkajšnji holding Volkswagen Finance Luxemburg je prikazal 3,5 milijarde evrov dobička in plačal le 1,7 milijona evrov davka, kar ustreza davčni stopnji v višini 0,05 odstotka.

»Če koncern, v katerem je država udeležena kot pomembna delničarka, izkorišča sedež v Luksemburgu, da optimizira davke, je to izjemno čudno,« je bil kritičen Sven Giegold, finančni strokovnjak Zelenih v evropskem parlamentu.

V zadnjem času se je razprava o teh modelih, s katerimi mednarodne družbe dobičke selijo v države z nizkimi davki, kot je Luksemburg, in si s tem znižujejo davčno osnovo, razgrela zaradi izjemno agresivnega početja ameriškega koncerna Amazon. Pobuda Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, s katero naj bi zajezili davčno konkurenco v korist koncernov, doslej ni bila zelo uspešna.

V Nemčiji bi ta tema med koalicijskimi pogajanji spet lahko prišla na dnevni red. »Skrajni čas je, da se nemška vlada neha upirati javni davčni preglednosti velikih podjetij,« je poudaril Giegold.

Svobodni demokrati v volilnem programu zahtevajo evropsko smernico proti prikrivanju osnov za davčno odmero s prenašanjem dobička čez državno mejo.

Tudi koncern VW je v Luksemburgu vzpostavil sistem, s katerim je dobiček mogoče seliti med državami. VW finančne tokove svojih blagovnih znamk, kot so Škoda, Seat in Bentley, ter številnih podružnic iz Brazilije, Velike Britanije, Rusije in Japonske do Avstralije preusmerja prek luksemburškega holdinga. Volkswagen Finance Luxemburg ima 26 podružnic in bilančno vsoto 14,8 milijarde evrov.

Število sodelavcev ni jasno – v luksemburškem podjetniškem imperiju je za polni delovni čas zaposlenih le pet ljudi.

»VW in nemško vlado bi morali vprašati, zakaj je takšen holding davčno priznan,« je rekel finančni strokovnjak Zelenih Giegold. »Naravnost srčkano je, da podjetju s petimi zaposlenimi priznajo davčno rezidentstvo.«

VW se zdi to normalno. »Kadrovska zasedba naše družbe v Luksemburgu je visoko strokovna in primerno velika za obseg dela.« V skladu z razsodbo evropskega sodišča v podjetju ni treba zaposliti več ljudi, kot je nujno.

Poslovanje podjetja lahko opišemo takole. Od leta 2014 do 2016 so hčerinske družbe VW v Luksemburg nakazale 5,8 milijarde evrov. Tamkajšnji holding Volkswagen Finance Luxemburg je v tem obdobju prikazal 3,5 milijarde evrov dobička in plačal le 1,7 milijona evrov davka, kar ustreza davčni stopnji v višini 0,05 odstotka.

Operativna hčerinska podjetja, kot sta Seat in Škoda, sicer že v svojih domovinah odvajajo davek na dobiček podjetij in v Luksemburg prenakazujejo le čisti dobiček. Luksemburški holding ta nakazila praviloma prevzema brez obdavčitve, kar je »ekonomsko pravilno«, so pojasnili v Volkswagnu. Če bi ti dobički šli v Nemčijo, bi jih obdavčili s petodstotnim davkom na dohodke pravnih oseb in solidarnostnim dodatkom.

Luksemburški holding pa je v zadnjih letih v Nemčijo očitno odvajal le del čistega dobička in najmanj tri milijarde evrov so ostale v Luksemburgu oziroma so odtekle nazaj tja. V skupini VW so jih del reciklirali kot notranja posojila – kar bi bil nov vir dobička za Volkswagen Finance Luxemburg.

Z luksemburškim holdingom je povezanih več finančnih družb. Podjetje Volkswagen International Luxemburg, na primer, holding preskrbuje s kapitalom in likvidnostnimi sredstvi, poleg tega zagotavlja tudi večje število posojil znotraj družbe. Mednarodne podružnice v Franciji, na Švedskem in Portugalskem za ta posojila plačujejo obresti, ki pa jih na domačih tleh očitno uveljavljajo kot davčno olajšavo.

Te družbe za financiranje obresti prenakazujejo holdingu Volkswagen Finance Luxemburg kot dobiček in ta ne plačuje davka nanj.

Pod črto vse te posojilne in kapitalske povezave znotraj družbe pripomorejo, da je dobiček v proizvodnih hčerinskih družbah manjši, v davčno zanimivem Luksemburgu pa toliko večji.

»Če koncern, v katerem je država udeležena kot pomembna delničarka, izkorišča sedež v Luksemburgu, da optimizira davke, je to izjemno čudno.«

To je še posebej donosno, če dobiček v kratkem času poskoči – kot na primer leta 2016, ko je koncern VW prodal svoj polovični delež v lizinški družbi LeasePlan. Prodaja je blagajne luksemburškega holdinga napolnila za 1,75 milijarde evrov. Tako kot pri dobičku tudi v tem primeru velja, da ob odsvojitvi kupnina ni obdavčena z davkom na kapitalske donose, če le denar ostane v Luksemburgu. V Nemčiji zanje velja petodstotna davčna stopnja, kar bi v primeru LeasePlana teoretično pomenilo okrog 25 milijonov evrov.

VW ob vsem tem pojasnjuje, da obdavčitev podjetij v Luksemburgu temelji na zakonskih predpisih, saj je karkoli drugega nedopustno. Kljub temu obstajajo znaki, da VW izkorišča tako imenovano davčno stališče (tax ruling), to je tolmačenje tamkajšnjih davčnih zakonov v dogovoru z luksemburško davčno upravo. V družbi VW tega niso zanikali.

Koliko davčnih obveznosti si je koncern prihranil s takšno konstrukcijo, je težko raziskati, sploh ker luksemburških prednosti ne izrabljajo samo Nemci, temveč tudi številne hčerinske družbe: Audi, Bugatti, MAN in Scania imajo prav tako svoja podjetja v tej nadvojvodini.

In tudi v dobo nove mobilnosti se vzorni davkoplačevalec VW pelje prek Luksemburga. Lani so Nemci tam namreč ustanovili družbo Volkswagen New Mobility Luxemburg, ki združuje deleže in financira naložbe v svetu souporabe avtomobilov, električne mobilnosti in avtonomnih vozil. Prvi nakupi so že opravljeni, čeprav podjetje uradno sploh še nima zaposlenih.

Vodenje pa je prevzelo pet kolegov iz holdinga Volkswagen Finance Luxemburg. 

© 2017 Der Spiegel

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.