MLADINA Trgovina

IK, STA

13. 11. 2017  |  Politika

Cerar in Brglez pozvala k začasni ustavitvi deportacije sirskega begunca

Ahmad Šamej je eden od najboljših primerov intergracije v slovensko družbo, obenem pa je avtor kar nekaj projektov, ki v slovenski prestolnici predstavljajo kulturno popestritev

Ahmad Šamej je med drugim poleti v Ljubljani poskrbel tudi za projekt begunska brivnica

Ahmad Šamej je med drugim poleti v Ljubljani poskrbel tudi za projekt "begunska brivnica"
© arhiv Mladine

Premier Miro Cerar je danes povedal, da je zaprosil notranje ministrstvo, naj odloži deportacijo sirskega begunca Ahmada Šameja, ki je načrtovana za torek, dokler ne bodo preučili vseh pravnih in političnih možnosti, ali je mogoče uporabiti diskrecijsko pravico in ga ne vrniti na Hrvaško. K odložitvi deportacije je pozval tudi Milan Brglez.

Kot je povedal Cerar na novinarski konferenci po pogovoru z makedonskim kolegom Zoranom Zaevom, je v zvezi s primerom sirskega begunca že pred dnevi od notranjega ministrstva zahteval dodatno poročilo in predvsem mnenje, ali ima ministrstvo oz. vlada diskrecijsko pravico oz. pravico do prostega preudarka tudi glede te deportacije.

"Gre torej za vprašanje, ali lahko ministrstvo, ob tem ko so izpolnjeni pogoji, da se ga deportira v sosednjo varno državo, odloči tudi drugače, ali pa denimo vlada," je dejal Cerar. Dodal je, da je od ministrstva dobil ustrezna zagotovila, da se bo njegov poziv k prekinitvi deporatcije upošteval, dokler se dilema ne razčisti. Za to naj bi bilo po Cerarjevih pričakovanjih potrebnih "nekaj dni".

K zaustavitvi za torek načrtovanega postopka deportacije Šameja so danes pozvali poslanci vseh treh koalicijskih strank in Levice. Kot so poudarili, je Šamej eden najboljših primerov integracije v slovensko družbo.

"Dobil sem zagotovila, da bo moj poziv upoštevan, da se nič ne zgodi, dokler se ne razčistijo pravni in politični vidiki (...) kajti želeli bi posamezniku, ki se je tukaj vključil v našo družbo, omogočiti, da tu tudi ostane, moramo pa seveda tudi spoštovati pravni red," je dejal.

"Če je možno, da se ta diskrecija uporabi, se bom zavzel za to, da (...) vsi pristojni organi to diskrecijo uporabijo. Ne morem jim dati direktnega navodila, pričakujem pa, da bodo seveda potem upoštevali družbene razmere, tudi zahteve ljudi ipd.," je še dodal premier.

"K temu vprašanju moramo pristopiti trezno. Na eni strani si vsi verjetno želimo imeti take pozitivne prakse integracije in pomagati takšnim ljudem. Po drugi strani pa moramo seveda spoštovati tudi pravni red, za katerega smo se sami še posebej zavzemali v času migrantske krize, ki je pač takšen, da preprečuje iregularne, ilegalne in podobne migracije," je še pojasnil dilemo glede primera sirskega begunca.

K zaustavitvi za torek načrtovanega postopka deportacije Šameja so danes pozvali poslanci vseh treh koalicijskih strank in Levice. Kot so poudarili, je Šamej eden najboljših primerov integracije v slovensko družbo. Ob tem so navedli njegove uspehe, med drugim se je v malo manj kot dveh letih v Sloveniji samoiniciativno naučil slovensko, sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno.

"Namesto da bi ga postavili kot zgled, ga pošiljamo stran. Če mi želimo pravično državo, se to ne sme dogajati," je dejal Jan Škoberne (SD) v spremstvu Petra Vilfana (DeSUS), Mihe Kordiša (Levica) in Jasne Murgel (SMC).

Pozivu k zaustavitvi deportacije se je danes pridružil tudi predsednik DZ Milan Brglez (SMC). "Zavedam se, da je Sodišče EU potrdilo pristojnost Hrvaške nad njegovim primerom, sočasno pa se zavedam, da je sodišče pustilo možnost odločanja nacionalnim oblastem, ko je poudarilo pomen solidarnosti in odgovornosti pri vračanju beguncev v državo vstopa," je sporočil Brglez.

Brglez meni, da ima Slovenija v skladu z določili tako ustave kot Evropske konvencije o človekovih pravicah in tudi dublinske uredbe možnost, "da v določenih primerih naredi izjemo".

Sam meni, da ima Slovenija v skladu z določili tako ustave kot Evropske konvencije o človekovih pravicah in tudi dublinske uredbe možnost, "da v določenih primerih naredi izjemo". Zato je pozval pristojne na MNZ, da to pravico do izjeme naredijo v primeru Šamej.

Šamej je sicer februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamejevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.

MNZ je danes tudi sporočil, da so 30. oktobra prejeli tudi sklep ustavnega sodišča, s katerim je bila v postopku za preizkus ustavne pritožbe zoper sodbo in sklep vrhovnega sodišča kot izredno pravno sredstvo v zadevi Šamej ta zavržena. Za MNZ je tako zadeva končana.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.