17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kultura
Lavreat na razstavi
Vpogled v bogati opus letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Lavriča
Uradni portret nagrajenca Tomaža Lavriča
© Tone Stojko
Naš Tomo, dolgoletni Mladinin ilustrator Tomaž Lavrič, bo verjetno zavil z očmi, češ, kaj ga spet hvalimo, in to že nevemkaterič v zadnjem letu ali dveh, ko pa dobro vemo, da se nerad medijsko izpostavlja. Saj veste, Tomo ne daje intervjujev, če pa že, na vprašanja odgovori pisno. V dokumentarnem filmu, ki so ga pred leti posneli o njem, je, medtem ko so drugi govorili, sam le tiho risal. Odprtja velike razstave njegovih del v Cankarjevem domu novembra 2015 so se udeležili vsi, razen njega. Nekaj dni prej je prešprical slovesnost, na kateri mu je predsednik države podelil medaljo za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije, karikature in stripa. In seveda je februarja letos manjkal tudi na podelitvi Prešernovih nagrad, pa čeprav je bil tokrat med nagrajenci tudi sam. Ne, medijsko izpostavljanje in ceremonije mu niso blizu. Tudi takrat ne, ko se vrstijo najvišja priznanja. Enkrat punker, vedno punker.
Pa vendar ga je treba izpostavljati vedno znova in znova. In znova. Gre namreč za avtorja, ki se je v treh desetletjih, ki minevajo, odkar je kot mlad ilustrator v Mladini objavil prve sličice in nato še prve stripe, uveljavil kot eden naših najizjemnejših umetnikov, ki ustvarjajo na presečišču med vizualno umetnostjo in literaturo, pa tudi kot eden najbolj produktivnih in prepoznavnih. Le kdo namreč ne pozna njegovih vsakotedenskih Diarej. Ali pa karikatur za Izjave tedna.
A bodimo konkretnejši: Tomaž Lavrič je številka ena slovenskega stripa. Njegov stripovski opus trenutno obsega že več kot 30 stripovskih albumov, pri katerih je, z nekaj redkimi izjemami za tuji trg, sam poskrbel tako za scenarije kot risbo. Oboje resnično obvlada. Risbe se loteva slogovno tako zelo raznoliko, da je marsikomu težko verjeti, da za vsemi likovnimi rešitvami stoji en sam človek. Je pa tudi naš prvi stripovski avtor, preveden v tuje jezike. In prvi, ki mu je uspel prodor na zahtevni in izbirčni evropski stripovski trg.
Prav tako je eno ključnih imen slovenske ilustracije. Briljira zlasti v refleksiji aktualnega dogajanja in njegovim vsakotedenskim političnim komentarjem v tedniku Mladina, izrisanim v različnih slogih in zabeljenim z vsaj kančkom humorja, ni para niti v širšem prostoru.
Ja, gre za izjemno redkega križanca, saj ni le vrhunski ustvarjalec, temveč tudi eden naših najlucidnejših političnih komentatorjev. Z eno samo črto zmore o razmerah doma in po svetu povedati več kot marsikdo drugi s tisoč besedami.
Zato ne preseneča, da je Prešernov sklad, organ, ki podeljuje najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke v umetnosti, Tomažu Lavriču letos podelil nagrado Prešernovega sklada. Resnici na ljubo je marsikdo pričakoval, da jo bo dobil že kdaj prej, saj njegov obsežni opus z neverjetno hitrostjo raste že desetletja in bi si sam danes zaslužil že »veliko« Prešernovo nagrado za življenjsko delo. A kaj, ko strip v družbi dolgo ni bil sprejet kot enakovredna umetniška zvrst. Zadnja leta meje k sreči padajo in tako se je zdaj po striparjih Kostji Gatniku (2010) in Mikiju Mustru (2015) med Prešernovimi nagrajenci znašel tudi Tomaž Lavrič. Upajmo, da se jim kmalu pridruži še kak stripovski velikan, denimo tandem Zoran Smiljanić & Marijan Pušavec s svojimi Meksikajnarji, ki sta jih na epskih 333 straneh ustvarjala polnih deset let.
A letos zasluženo slavi Tomaž Lavrič. Nagrado si je prislužil za ustvarjanje v zadnjih dveh letih, ki med drugim obsega stripa Lomm in Tolpe mladega Ješue. Prvega (v treh nadaljevanjih) se nujno lotite, saj gre za presunljivo zgodbo o humanizmu in tem, kam vodi njegova odsotnost. Tolpe mladega Ješue pa so morda celo najbolj provokativen Lavričev projekt doslej, saj Jezusa predstavi kot – nekoga z dobro poslovno idejo. Prvi od treh albumov je že izšel, izid drugih dveh nadaljevanj še čakamo.
In medtem ko čakamo, se je pojavila redka priložnost, da si originalne risbe in printe iz obeh nagrajenih stripov ogledamo v živo. Kot umetnik, ovenčan z nagrado Prešernovega sklada, je bil Tomaž Lavrič namreč povabljen v Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju in skupaj so zdaj pripravili razstavo njegovih del. A ne le novejših, z izborom iz različnih obdobij bodo pokazali, kako zelo širok in globok ustvarjalec je: na ogled bodo še originalne risbe iz nekaterih drugih stripov (Rdeči alarm, Bosanske basni, Glista na begu, Slepo sonce), prispevki za zbornik Slovenski klasiki v stripu, pa naslovnice in druge ilustracije za tednik Mladina, posebna soba bo posvečena Diareji. Razstavo, ki bo tudi malce interaktivna, bo dopolnila slika letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo Metke Krašovec, katere obširnejšo razstavo so v tej galeriji nedavno že gostili.
Gre torej za veliko, bogato razstavo. Zato bo Tomo gotovo razumel, da smo vas preprosto morali povabiti nanjo. Na otvoritvi pa ga ne iščite preveč. Skoraj zagotovo bo ostal doma in risal. Morda tudi kaj, kar bomo občudovali na njegovih prihodnjih razstavah.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.