MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

21. 11. 2017  |  Družba

Pohlepni šefi so zlomili kapitalizem. Kdo ga bo popravil?

Za boljši kapitalizem so za uravnoteženje potrebni močni, odgovorni in zaupanja vredni sindikati

© Tomaž Lavrič

Misel dneva je iz evangelija po Luku: »Povem vam, da bo tudi v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se pokesa, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki se jim ni treba kesati.« Je lahko med skesance uvrstiti šefe družb, ki so z obsodbami pohlepa menedžerjev, izogibanja plačilu davkov in drugih grehov korporacij, v zadnjem času postavili pod vprašaj sedanji kapitalizem, v Guardianu sprašuje Hugh Muir.

Shirti Vadera, ki je bil na ministrstvu za finance oči in ušesa predsednika britanske vlade Gordona Browna, zdaj pa je predsednik uprave banke Santander, je na eni od konferenc povedal, da je bila obljuba zahodnih kapitalističnih gospodarstev, da plima dvigne vse ladje, prelomljena. Potreben je nov model. Robert Swannell, nekdanji prvi mož družbe Marks & Spencer, zdaj pravi, da je kapitalizem zašel, ker podjetja in investitorji razmišljajo preveč kratkoročno. Carolyn Fairbairn iz združenja britanske industrije govori o napačnih obratih kapitalizma. Finančni zlom, osredotočenje zgolj na vrednost delnic, strupene zadeve, kot je plačevanje davkov in plače vodilnih, so v napoto odrešitvi, razlaga.

Hugh Muir navaja, da te izjave niso nove, kljub temu je pomembno slišati, da podporniki kapitalističnega sistema priznavajo, da je sedanje igre, ki vodi k propadu, konec. Toda ne računati, da bodo ti ljudje sistem tudi popravili. Ne smemo biti cinični, morda si to res želijo narediti, a narava kapitalizma, ki ga imamo zdaj, ne dopušča plavanja proti toku. Kapitalizem se ne more sam regulirati. Potrebuje preverjanje in uravnavanje. Tisti, ki so pripravljeni preverjati njegove izpade, potrebujejo mišice, ki jim bodo to omogočale.

Ne smemo biti cinični, morda si to res želijo narediti, a narava kapitalizma, ki ga imamo zdaj, ne dopušča plavanja proti toku. Kapitalizem se ne more sam regulirati. Potrebuje preverjanje in uravnavanje.

Zato je boljša zastopanost ljudi v politiki in na delovnem mestu edino, kar lahko privede do boljšega kapitalizma. Potrebno je priznanje, da zasebni sektor ni izbranec, in potrebna je sprememba mišljenja, da rast ne bo več edini sveti gral, ki mu je treba slediti. To pomeni, da so potrebni močni, odgovorni in zaupanja vredni sindikati.

Justin O'Hagan, član irske delavske stranke, na blogu Thisjustinsite opisuje, zakaj kapitalizem ni enako mir. To je najbolj očitno v Iraku, pa Libiji in nasploh na Bližnjem vzhodu, kljub temu več akademikov podpira ZDA kot silo, ki prinaša in brani svobodni trg. Na drugi strani ekonomist Michael Hudson navaja realno sliko, da so finance nova oblika mednarodnega vojskovanja. Cilj financ je enak kot je cilj vojaški invaziji. Hoče zemljo, hoče rudnine in državljane, ki se klanjajo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.