Damjana Kolar

 |  Kultura

Temačna vizija sveta

Na odru Mini teatra bodo premierno uprizorili predstavo Kozmopolis, ki je nastala po istoimenskem romanu ameriškega avtorja Dona DeLilla

© Mark Požlep

Na odru ljubljanskega Mini teatra bodo 25. novembra ob 20.00 premierno uprizorili absurdno komedijo Kozmopolis, ameriškega romanopisca, dramatika in esejista Dona DeLilla v režiji, priredbi in dramaturgiji Alena Prošića. Leta 2012 smo si lahko ogledali filmsko različico DeLillovega preroškega romana v režiji kanadskega režiserja Davida Cronenberga, ki razkriva temačno vizijo sveta, v katerem denar, seks in življenje naglo izgubljajo svojo vrednost.

V predstavi spremljamo mladega newyorškega multimilijonarja Erica Packerja, ki si nekega aprilskega dne zada na videz preprosto nalogo: obiskati priljubljenega frizerja na drugem koncu Manhattna. Iz varnega zavetja svoje razkošne, visoko tehnološko opremljene limuzine opazuje kaotični utrip mesta, ki se pripravlja na prihod predsednika države, množične antikapitalistične demonstracije in pogreb priljubljenega sufijskega raperja. Pot do cilja se podaljšuje še zaradi naključnih srečanj z ženo in nenaključnih "srečanj" z manj usodnimi ženskami. Na račun samozavestnega prepričanja, da bo vrednost japonskega jena padla, Packer mimogrede izgublja velikanske vsote svojega in tujega kapitala. Toda naposled se mora tudi sam soočiti z neizbežno in neprizanesljivo resničnostjo o iluziji lastne nesmrtnosti. "Ko bom umrl, me ne bo konec. Sveta bo konec."

DeLillo pravi da, "Kozmopolis govori o samomoru, o nori gonji za znanjem – o želji po nesmrtnosti skozi informacije – in o propadu, ki sledi. Gre za eno tistih jasnovidnih tem, ki bolj odmevajo danes, ko padajo naši titani financ, kot pa v času njenega nastanka. Je na točki med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, tisti nemogoči tekoči kontinuiteti, ki združuje naš notranji in zunanji svet. Ko se Packerjev svet sesuje, se znajde odmaknjen od dojemanja realnosti. Na dogodke reagira delček sekunde preden se sploh zgodijo, vendar jih ne napoveduje, doživlja jih v izolaciji, ni omejen s čustvenimi, družbenimi faktorji, ki nas določajo: opazuje in ne sodeluje v človeškem trudu. Pada iz časa. Je nepriklopljen."

Don DeLillo (1936) velja za enega najpomembnejših piscev v sodobni ameriški literaturi. Po končanem študiju komunikacijskih umetnosti na univerzi Fordham v Bronxu, se je zaposlil v oglaševanju, ker ni mogel najti dela v založništvu. Pet let je delal kot tekstopisec. Svojo prvo kratko zgodbo, z naslovom The River Jordan, je objavil leta 1960, šest let kasneje pa se je lotil prvega romana. Napisal je večje število romanov, kratkih zgodb, esejev, iger in scenarijev. Za svoja dela je prejel tudi mnoge nagrade in nominacije.

Teme njegovih del so izjemno raznolike - od športa in zapletenosti jezika, matematike, hladne vojne, digitalne dobe do politike, ekonomije in globalnega terorizma. V svojih fantazmagoričnih pripovedih razkriva postmodernistični pogled na sodobno Ameriko ter raziskuje teme, kot so jedrska vojna (End Zone, 1972), rock'n'roll (Great Jones Street, 1973), ozadje atentata na J. F. Kennedyja (Libra, 1988), 11. september (Falling Man, 2007), terorizem (Mao II, 1991), hladna vojna (Underworld, 1997) in uprizoritvene umetnosti (The Body Artist, 2011). Cosmopolis (2003) je avtorjev trinajsti roman. 

V predstavi nastopata: Anže Zevnik in Primož Pirnat, scenograf in oblikovalec svetlobe: Mark Požlep, kostumografinja: Ana Savič Gecan, oblikovalec maske: Zoran Srdić Janežič, lektorica: Klasja Kovačič.

O romanu Kozmopolis si lahko preberete recenzijo Mateja Bogataja

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.