MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

30. 11. 2017  |  Svet

Kaj je za vzhodne Nemce sinonim za razprodajo in brezposelnost?

Za vodilne iz Zahodne Nemčije je bilo delo v agenciji Treuhand vrhunec kariere

Avtomobil Trabant, eden od simbolov Vzhodne Nemčije

Avtomobil Trabant, eden od simbolov Vzhodne Nemčije
© WikiCommons

Pravkar objavljena študija, ki jo je lani naročila nemška vlada, je pokazala, da se večina vzhodnih Nemcev agencije za privatizacijo državnega premoženja Treuhand v Vzhodni Nemčiji spominja kot uničevalca delovnih mest. Med njimi je Klaus Schieferdecker, ki je v nekdanji Nemški demokratični republiki (DDR) bil direktor v leipziški družbi VEB Bodenbearbeitungsgeräte. Po združitvi Nemčije je vodenje te družbe prevzela agencija Treuhand.

Ta je najprej odpustila 1500 zaposlenih, potem pa družbo prodala investitorju iz Zahodne Nemčije. Čez nekaj let je družba šla v stečaj. Klaus Schieferdecker je za MDR, ki je del koncerna javne RTV ARD, povedal, da agenciji Treuhand očita predvsem to, da se njeni predstavniki potem, ko je bilo odločeno, kdo bo prevzel VEB Bodenbearbeitungsgeräte, niso pogovorili z zaposlenimi. Kasneje se je izkazalo, da so prevzemnik in menedžerji delali nepošteno.

Agencija Treuhand je bila ustanovljena zato, da bi v nekdanji DDR privatizirala državna podjetja ali jih zaprla. Marcus Böick z univerze Ruhr Bochum, ki je izvedla študijo o Treuhandu, pojasnjuje, da starejši vzhodni Nemci privatizacijsko agencijo povezujejo predvsem z zapiranjem in razprodajo, prepričani so, da je bila neke vrste slaba banka. Freimut Aurich, član delavskega sveta v Union Werkzeugmaschinen, je prepričan, da agencijo Treuhand, ki je prvega julija 1990 postala lastnica več kot 12 tisoč kombinatov in podjetij v Vzhodni Nemčiji, nikakor ni zanimala ohranitev industrijskega jedra v nekdanji DDR.

Starejši vzhodni Nemci privatizacijsko agencijo povezujejo predvsem z zapiranjem in razprodajo, prepričani so, da je bila neke vrste slaba banka.

Raziskovalci, med katerimi je bil Marcus Böick, so anketirali 500 oseb na ulici v Leipzigu in Eisenachu, pogovarjali so se z več kot 30 nekdanjimi menedžerji, investitorji, politiki in sindikalisti. Starejši vodilni v Treuhandu, ki so prihajali iz Zahodne Nemčije oziroma nekdanje BRD, se na čase, ko so delali v tej agenciji, radi spominjajo, to delo je zanje večinoma bilo vrhunec njihove delovne kariere, zgodovinsko enkratna priložnost. Na splošno pa se ljudje iz zahodnih dežel Nemčije Treuhanda sploh ne spominjajo več. Pripravljavci priznavajo, da študija ni reprezentativna, vsekakor pa je nujno, da se raziskovanje Treuhanda nadaljuje.

Z njimi se strinja Iris Gleicke, predstavnica nemške vlade za vzhod, ki po poročanju Focusa pravi, da je treba čim prej odpreti arhive. Mistificiranje in nastanek teorij zarote je mogoče po njenih besedah preprečiti le s transparentnostjo, odkritostjo, priznanjem napak in napačnih ocen. Pri tem nikomur ne bo padla krona z glave. Gleickejeva priznava, da je med združevanjem Nemčije in pri Treuhandu seveda veliko šlo narobe. To je bilo vse prej kot brezhibna predstava.

»Med letoma 1990 in 1994 je bila agencija Treuhand odgovorna za pospešeno preoblikovanje socialističnega planskega gospodarstva v nekdanji DDR v socialno tržno gospodarstvo. Že takrat so bili njeni prisilni ukrepi, zlasti številne privatizacije in zaprtja vzhodnonemških podjetij v javnosti, politiki in posebej v vzhodnonemški družbi zelo sporni,« razlaga Iris Gleicke. Univerza Ruhr Bochum je s svojo študijo prvič z današnjimi očmi preučila dolgoročne učinke agencije Treuhand in preoblikovanja gospodarstva. V Sloveniji takšne študije o učinkih privatizacije nekdanjega družbenega premoženja in delu izvajalcev te privatizacije in zapiranja podjetij še ni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.