MLADINA Trgovina

Vasja Jager

1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Družba

Sovraštvo je med nami

Pretepanje nemočnega mariborskega umetnika in (ne)odziv institucij sta del širše usmeritve družbenega legitimiranja nestrpnosti in nasilja do drugačnih in šibkih

Kljukasti križ na vratih mariborske upravne enote, februar 2015

Kljukasti križ na vratih mariborske upravne enote, februar 2015
© Marko Pigac

»Ogromno udarcev sem dobil, vsaj sedemnajst. Nabijal me je s kolenom. Niti enega udarca mu nisem uspel vrniti. Dobil me je povsem nepripravljenega, zbil me je na tla, brcal v rebra in v obraz.« Tako je za časnik Večer napad opisal mariborski umetnik Gregor Lakner, ki ga je v njegovem bivalnem zabojniku v mariborski avtonomni coni Pekarna prejšnjo soboto ob petih zjutraj presenetila skupina lokalnih neonacistov. Štirje so napad zgolj opazovali, verjetno tudi snemali, peti, sicer menda razvpiti nogometni navijač in navdušenec nad borilnimi veščinami, pa se je izživljal nad nemočno žrtvijo. Čeprav ga je Lakner prepoznal in četudi so njegovo identiteto potrdili umetnikovi prijatelji, so mariborski policisti, ki naj bi prenapeteža dobro poznali po pretepih in trgovini s prepovedanimi snovmi, zapisali, da so 41-letnika pretepli neznani storilci.

Incident je le še eden v nizu napadov na drugačnost, ki postajajo stalnica ne le v štajerski prestolnici, temveč tudi drugod po državi in po vsej Evropi. Gregorja Laknerja so pretepli le zato, ker si je drznil povzdigniti glas proti nasilju in hujskanju k sovraštvu; med drugim je konec pomladi organiziral lepljenje plakatov proti nastopu proustaškega pevca Thompsona. »Ker sem drugačen, ker verjamem v neko idejo, ker sem levičar po prepričanju in, priznam, precej radikalen,« je za Večer navedel razloge za napad.

Toda drugače od neonacističnih skrajnežev Lakner svoje radikalnosti ne izraža z nasiljem in primitivizmom, temveč z umetniškim delovanjem in aktivizmom. A to je za mariborske skrajneže že preveč. Kot je bilo preveč dejanje ravnatelja ene izmed tamkajšnjih osnovnih šol Damirja Orehovca, ki so mu pred slabim letom prerezali gume na dveh avtomobilih, ker je na šolo sprejel štiri sirske otroke. In kot je bila preveč namera skupine mariborskih aktivistov, da prebelijo neonacistične grafite v središču mesta, s čimer so si prislužili bližnje srečanje s skupino nasilnežev, ki se je k sreči končalo le z besednimi izpadi.

Maribor tako postaja talec struktur, katerih interesi segajo veliko dlje od navijanja na nogometnih tekmah; namesto tega z ustrahovanjem in tudi nasiljem pomembno usmerjajo dogajanje v mestu in tako delujejo kot vplivna – celo politična – sila, ki napada vsakogar, ki si drzne biti drugačen. Kot nakazuje ravnanje policije v »preiskavi« napada na Gregorja Laknerja, je ta sila že nekaj časa dovolj močna, da po svoji volji ukloni tudi institucije demokratične države. Nikjer ni to očitneje kakor v mariborski občini, ki jo vodi župan Andrej Fištravec, v prejšnjem življenju ugleden sociolog, ki pa mu v keltskem križu, enem najbolj priljubljenih neonacističnih simbolov, kljub bogati izobrazbi ni uspelo prepoznati ničesar zloveščega. Tako se znamenja sovraštva množijo po mariborskih zidovih; od kod izvirajo, je človeku hitro jasno, če med tekmami mariborskega nogometnega kluba malo pozorneje opazuje zastave in transparente, s katerimi mahajo Viole. Maribor je zaradi gospodarske in socialne stiske resda idealno gojišče nestrpnosti, toda ti pojavi niso omejeni zgolj na Štajersko. So del širših, globalnih usmeritev.

Neonacisti so po Ljubljani divjali med sicer miroljubnimi protestniki ob vstaji leta 2012 in od časa do časa divjajo tudi po ljubljanskih avtonomnih conah Metelkova in Rog; združeni v skupine, oboroženi s palicami in kiji ter zamaskirani. Podobno je drugod po Evropi. V avstrijskem parlamentu sedijo neonacisti, kot je Heinz-Christian Strache, ki se je v mladih letih po hostah šel maškarado v uniformi in strašil z orožjem; tudi on je obraz skrival za masko. Na Poljskem so na začetku novembra med praznovanjem dneva neodvisnosti varšavske ulice preplavili »domoljubi«, ki so kričali gesla o nekakšni »veliki Poljski« in belski prevladi; prav tako so povečini nosili maske.

A te padajo, tudi zaradi desne politike, ki niti ne skriva več, kako v Sloveniji in po vsej Evropi potvarja zgodovino, časti kvizlinško ikonografijo, neposredno podpihuje nestrpnost do migrantov, gejev, žensk, vseh, ki so šibki. »Vi ste tisti, ki ste prestrašeni in izkoriščani s strani tistih, ki želijo denar in oblast,« so v pisnem odzivu na napad na Laknerja neonacistom sporočili posamezniki in društva, ki delujejo v mariborski Pekarni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.