MLADINA Trgovina

Borut Mekina

5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Politika

Finančna ministrica zaščitila superbogate

Po predlogu finančnega ministrstva bi dejansko superbogati plačevali na mesec 17 evrov zdravstvenega zavarovanja namesto sedanjih 29

Zdravje ali finance: Milojka Kolar Celarc in Mateja Vraničar Erman

Zdravje ali finance: Milojka Kolar Celarc in Mateja Vraničar Erman
© Borut Krajnc

»Tam je omara,« je začela pogovor ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki so jo pred dvema tednoma sprejeli na urgenco ljubljanskega kliničnega centra zaradi izčrpanosti, bolečin v prsih in stresa. »V njej je 21 kupov papirja, različnih scenarijev, 21 verzij te zdravstvene reforme. Pred enim letom sem koalicijskemu vrhu predstavila novelo zakona o pacientovih pravicah, o zdravstveni dejavnosti in ta predlog zakona o zdravstvenem varstvu. Že dejstvo, da se po enem letu usklajevanj še vedno pogovarjamo predvsem o denarju in preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, dokazuje, kako velik zalogaj je ta zakon.« Z roko je pokazala proti dvoinpolmetrskemu pisarniškemu elementu v kotu svoje pisarne in razburjeno nadaljevala. »Na koncu nisem imela več idej, kako presekati ta gordijski vozel. Enostavno nisem več vedela, kaj bi še lahko skuhali. Miro, sem rekla, jaz več ne morem. Zdaj si na potezi ti in koalicija,« je opisala enega od bolj dramatičnih trenutkov v svojem ministrovanju v zadnjih mesecih, ko je razmišljala tudi o odstopu. »Ne bi mogla ostati tiho. Ne bi vzdržala, da bi vsak v Sloveniji kazal s prsti za mano, glejte, nič ni storila, ko pa zadnja poteza ni bila več v moji moči,« nam je povedala.

Ena izmed največjih reformnih obljub koalicijske vlade Mira Cerarja je bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To se je namreč izrodilo v svojevrsten mehanizem izčrpavanja javnega zdravstva. Zasebne zdravstvene zavarovalnice, Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav, na leto zberejo okoli 500 milijonov evrov zdravstvenih premij, od katerih pa zdravstvo dejansko dobi zgolj okoli 450 milijonov. Kar 50 milijonov – kakšno leto celo 70 – zavarovalnice zadržijo zase, v obliki administrativnih stroškov. Poleg tega da na tak način izginja zdravstveni denar, pa je dopolnilno zavarovanje tudi izredno nesolidarno. Ker v Sloveniji vsak, bogat ali reven, plačuje 29 evrov za dopolnilno zavarovanje, je dohodek osebe z minimalno plačo danes obremenjen že s približno 10 odstotki zdravstvenih dajatev, dohodek osebe s trikratnim povprečnim dohodkom pa z manj kot 7 odstotki. Mnoge vlade in mnogi ministri so zato obljubljali spremembo. A zaradi velikih zasebnih interesov reforma nikomur v zadnjih 15 letih ni uspela.

Zdaj je na vrsti Cerarjeva koalicija. Ključno vprašanje pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je namreč, kako na novo pobrati teh 500 milijonov evrov in kako na novo razporediti breme zdravstvenih stroškov med revnejše in bogatejše. So v Sloveniji še mogoči ukrepi, ki bi okrepili solidarnost? SMC je v zadnjih treh letih pokazala dva nasprotujoča si obraza, socialnega in neoliberalnega. Neoliberalnega najjasneje s tako imenovano mini davčno reformo, ki je šla v prid najbogatejšim. V primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sta se ti dve usmeritvi stranke pokazali v merjenju moči med zdravstvenim in finančnim ministrstvom, kjer je bolj »podjetniško«, neoliberalno miselnost zagovarjal recimo 35-letni državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, bivši davčni svetovalec, ali pa Irena Popovič, generalna direktorica direktorata za davke, sicer žena zdravniškega koncesionarja Bojana Popoviča, pravnega svetovalca zdravstvenega sindikata FIDES.

»Rekli so mi, recimo, Milojka, pa saj si v tem mandatu že veliko naredila, ne moreš vsega, ustavi se, in tako naprej,« razlaga ministrica. Vsaj dvakrat naj bi finančno ministrstvo predlagalo, navkljub koalicijski zavezi, da bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ohranili, predstavniki Vzajemne pa so se lani, sodeč po registru lobističnih stikov, srečali z več uradniki ali funkcionarji ministrstva za finance. »Ko smo ministrstvu za finance predlagali solidarnejši zdravstveni sistem, v katerem bi premožnejši plačali več, so nas zaustavili z argumentom, da jim bomo izničili vplive njihove mini davčne reforme,« razlaga Kolar Celarčeva odkrito. Ministrici naj bi se dokončno razšli septembra. Vraničar Ermanova naj bi poleti privolila v kompromis, po katerem bi iz proračuna plačevali določene obveznosti za zdravstveno varstvo namesto zdravstvene blagajne, nov zdravstveni prispevek, katerega višina bi bila odvisna od dohodkovnih razredov, pa bi znašal od 20 do 75 evrov, »nato, septembra, pa so nam iz finančnega ministrstva sporočili, da reforme več ne podpirajo, češ da v proračunih za prihodnja leta ni zanjo denarja«.

Zasluge, da je po treh letih in pol mučnega pisanja zakon o zdravstvenem zavarovanju z več kot 400 členi končno vsaj resorno usklajen in poslan v vladno obravnavo, naj bi šle na koncu nekaterim svetovalcem predsednika vlade Mira Cerarja. Predvsem Erik Kopač in Aleksandar Kešeljević naj bi stopila na stran zdravstvene ministrice in ne finančne ministrice Ermanove. A plod teh pritiskov je lahko za mnoge veliko razočaranje. Za Dušana Kebra, svetovalca zdravstvene ministrice, je nova rešitev posledica zmage neoliberalne logike. Sprva so se namreč na ministrstvu zavzemali za solidarni način pobiranja nove dajatve. Predlagali so, da bi zavezanci nov prispevek plačevali v določenem odstotku od svojih dohodkov, s čimer bi bili revnejši in bogatejši enakomerno obremenjeni. Na ministrstvu za finance so rešitvam nasprotovali. »Trdili so, da bi morala v tem primeru finančna uprava izdajati odmerne odločbe, da bi bilo treba izdajati položnice, da bi to pomenilo 100 novih zaposlenih in več kot 5 milijonov evrov dodatnih administrativnih stroškov na leto,« razlaga Kolar Celarčeva.

Čeprav naj bi po predlogu novega zakona kar 93,1 odstotka upokojencev plačevalo manj za dopolnilno zavarovanje, je Tomaž Gantar reformo označil za »norost«.

Nato so na zdravstvenem ministrstvu popustili, predlagali so, da bi državljani nov prispevek plačevali po dohodkovnih razredih; najbogatejši bi v tem primeru plačali okoli 135 evrov. Ker tudi to za Ermanovo ni bilo sprejemljivo, so na zdravstvenem ministrstvu predlagali manj solidarno lestvico, po kateri bi najbogatejši plačevali 75 evrov. Na koncu je zmagal aktualni kompromis, po katerem bi namesto okoli 29 evrov, kolikor znašajo sedanje mesečne premije za dopolnilno zavarovanje, vsi, ki prejemajo višjo plačo od povprečne, torej tudi najbogatejši, plačevali 35 evrov dopolnilnega zavarovanja. Tisti z najnižjimi dohodki bi v tem primeru plačevali 20 evrov, ostali do povprečne plače pa 25 evrov obveznega prispevka iz neto dohodkov. Drži, da bo v tem primeru velika večina prebivalstva plačevala manj, kot zdaj plačujejo za dopolnilno zavarovanje, a ker bo nova dajatev znižala dohodninsko osnovo, bodo dejansko največje olajšave deležni najbogatejši, tisti, katerih dohodki padejo v 50-odstotni dohodninski razred. Glede na podatke za leto 2015 je v Sloveniji 3322 posameznikov, ki letno zaslužijo več kot 100 tisoč evrov. Ti bodo po novem predlogu dejansko plačevali okoli 17 evrov obveznega prispevka namesto 29 evrov, kolikor sedaj plačujejo za dopolnilno zavarovanje.

»Novi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer prinaša mnoge novosti. Tako dobrega zakona še nismo imeli. To so potrdili tudi posamezniki iz strank koalicijskih partneric, ki so predlog prebrali. Ne nazadnje, to priznava tudi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman in še kdo. Z njim smo rešili celo vrsto nelogičnosti v sistemu, končno bomo poenotili višino zdravstvenih prispevkov, ki jih zdaj plačujejo posamezne kategorije prebivalstva, kot so kmeti, samostojni podjetniki, zaposleni, spremenili bomo način upravljanja zdravstvene blagajne, posledično se bodo sredstva v zdravstveni blagajni postopoma povečala za okoli 300 milijonov evrov na leto,« od tega na račun zakona o zdravstvenem zavarovanju 206 milijonov in zakona o zdravniški službi 80 milijonov evrov, razlaga Kolar Celarčeva. »Za vsemi rešitvami stojim, ne morem pa zagovarjati nove zdravstvene dajatve, ki ni dovolj solidarna.« Sama se zavzema, da bi za najbogatejše dodali še en prispevni razred, »a naj to naredi koalicija ali pa parlament. Tedaj ministrstvo za finance ne bo moglo reči, da to za njih ni sprejemljivo,« dodaja.

Čeprav je predlagani zdravstveni prispevek nesolidaren, pa je dejstvo, da bi glede na novelo zakona 80 odstotkov prebivalcev po novem za zdravstvo plačevalo manj, vsaj nekaj evrov manj, kot znaša danes dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Samo zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in nižjih administrativnih stroškov bo zdravstvo dobilo več kot 50 milijonov več na leto, skupaj pa se bodo izdatki za zdravstvo povečali z 8,4 odstotka BDP leta 2015 na 8,7 odstotka BDP leta 2020. Kljub temu je nasprotnikov ogromno. Zakonu najbolj nasprotujejo seveda zasebne zdravstvene zavarovalnice in zdravniška društva. Tipična je bila izjava poslanca DeSUS, zdravnika Tomaža Gantarja, konec decembra. Čeprav naj bi po predlogu novega zakona kar 93,1 odstotka upokojencev plačevalo manj za dopolnilno zavarovanje, je Gantar v prvem komentarju reformo označil za »norost«, ki je od zdravstvene ministrice ni pričakoval.

Kako se bo odločil DeSUS, še ni znano, iz SD odgovarjajo, da se bodo do zakona opredelili v prihodnjih dneh, napovedujejo pa podporo, če se bo izkazalo, da bo nova dajatev pravičnejša od sedanjega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, če bo »porabljena neposredno za zdravstvene storitve, ne za kopičenje kapitalskih zalog, kot se je to dogajalo pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, ali za kritje preteklih izgub zdravstvenih ustanov«. Časa za sprejem zakona pa je seveda vse manj. Zadnja seja parlamenta pred volitvami bo predvidoma že čez štiri mesece, aprila, volitve pa predvidoma v prvem tednu junija. Če koaliciji tudi tokrat zakona o zdravstvenem zavarovanju ne bo uspelo spremeniti, bo to že tretji neuspeli poskus ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Tjaša Baraga Naraločnik, Ministrstvo za finance, Odnosi z javnostmi

    Finančna ministrica zaščitila superbogate

    Ministrstvo za finance v pogovorih glede predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nikoli ni zasledovalo cilja superbogatim omogočiti nižje plačilo predlaganega prispevka, temveč smo se zavzemali za vzdržnost financiranja javnega zdravstva, pri čemer pa je treba imeti v uvidu tudi širši vidik vzdržnosti javnih financ in gospodarskega okolja ter transpar... Več