Damjana Kolar

 |  Kultura

Odgovor na neonacistične napade v Nemčiji

Nemški režiser je posnel film o družinski tragediji kot odgovor napadom neonacistične skupine NSU na etnične manjšine v Nemčiji.

Od 17. januarja dalje bo v Kinodvoru na ogled film Obupana, pretresljiva in napeta psihološka drama, ki jo je nemški režiser Fatih Akin posnel kot odgovor na neonacistične napade na etnične manjšine v Nemčiji. Glavna igralka Diane Kruger je na lanskem festivalu v Cannesu prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo.

Življenje Katje se v trenutku popolnoma spremeni, ko njen mož turškega porekla Nuri in šestletni sin Rocco umreta v bombnem terorističnem napadu. Ker nemški organi pregona zatajijo pri iskanju resničnih storilcev, moževa družina pa se v njihovo delo noče vmešavati, strta vdova vzame zadevo v svoje roke in se sama odpravi na pot iskanja pravice. Katjina bolečina pa se le še stopnjuje, ko osumljenca krivdo kljub očitnim dokazom zanikata. Preplavljena z občutki žalosti in nemoči, poskuša sama najti pravico. Skrajni časi kličejo po skrajnih dejanjih....

"K snemanju tega filma so me spodbudili umori, ki jih je v Nemčiji zagrešila neonacistična skupina NSU (Nacionalsocialistično podzemlje). Preiskava je povzročila veliko ogorčenja, saj je policija osumljence najprej iskala znotraj skupnosti: domnevali so, da so bile žrtve morda vpletene v posle z drogami, nezakonite igre na srečo ali druge kriminalne dejavnosti. Pritiski policije so bili tako močni, da so se začeli podobni sumi pojavljati celo pri medijih in članih skupnosti. Začel sem raziskovati koncept maščevanja. Ali zares obstaja? Kdo bi se pravzaprav hotel maščevati? Bi se jaz sam maščeval? Katja ima lastna moralna načela in pravico razume po svoje. V tem smislu uteleša nekaj, kar v nas spi in kar ne bi smelo nikoli priti na dan. Ni me zanimala perspektiva morilcev. Povsem jasno je bilo, kje so moje simpatije in kdo bo v središču mojega zanimanja," je zapisal režiser.

Fatih Akin se je rodil leta 1973 v Nemčiji kot sin turških priseljencev. V najstniških letih se je veliko potikal po ulicah in bil član neke hamburške tolpe mladoletnih prestopnikov. Na Akademiji lepih umetnosti v Hamburgu je študiral vizualno komuniciranje. Leta 1994 je začel sodelovati s produkcijsko hišo Wueste Film, za katero je leta 1995 posnel prvi kratki film. S celovečernim prvencem Hitro in neboleče (1998), v katerega je prelil nemalo svojih uličnih izkušenj, je hitro zaslovel kot vzhajajoča zvezda mladega nemškega filma. Ta status je utrdil s filmom Solino (2002), v katerem se je spet ukvarjal s problematiko ekonomskih migrantov v Nemčiji. Širšo mednarodno slavo mu je prinesel Z glavo ob zid (2004), še en film s sorodno tematiko, za katerega je v Berlinu prejel zlatega medveda za najboljši film in nagrado Evropske filmske akademije za najboljšo režijo.

Njegov naslednji igrani celovečerec Z druge strani (2007) je na festivalu v Cannesu prejel nagrado za najboljši scenarij. Na Kinodvorovem rednem sporedu smo si pred leti lahko ogledali njegovo komedijo Kuhinja z dušo (2009), v kateri se je motiva imigrantov v Nemčiji prvič lotil na bolj sproščen način. Film je svetovno premiero doživel v glavnem tekmovalnem programu festivala v Benetkah, kjer je prejel posebno nagrado žirije. Akinova komična drama Zbogom, Berlin! (2016) si je prislužila nagrado Evropske filmske akademije po izboru mladega občinstva. Njegov zadnji film Obupana je bil premierno prikazan v tekmovalnem sporedu lanskega festivala v Cannesu.

vmaOfH5OUug

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.