Damjana Kolar

 |  Kultura

Umetnik, ki se je dal ustreliti, je navdihnil tudi Marino Abramović in Davida Bowieja

Eksperimentalni dokumentarec o Chrisu Burdenu, eni od največjih ikon povojne umetnosti performansa, ki je s svojim delom navdihnil tudi Marino Abramović in Davida Bowieja

V Kinu Šiška Ljubljana bo 23. januarja ob 20.00 slovenska premiera eksperimentalnega dokumentarnega filma Burden, ki sta ga režirala Timothy Marrinan in Richard Dewey. Chris Burden je ena največjih ikon povojne umetnosti performansa, ki ga je med drugim tudi Marina Abramović navedla kot ključno referenco svoje lastne umetniške prakse, navdihnil pa je tudi številne druge umetnike, od Laurie Anderson do Davida Bowieja.

Chris Burden (1946–2015) je legendarni multimedijski umetnik in ena največjih ikon povojne uprizoritvene umetnosti, pa tudi pravi "umetnik kot raziskovalec," ki je namesto, da bi se ujel v past ponavljanja istega, kar se pogosto zgodi umetnikom, vedno iskal novosti in se pri tem premikal od performansa k TV ugrabitvam, kiparstvu in instalaciji. To je pristop, ki ni bil vedno v prid njegovi vidnosti, a je prav zaradi njega postal ključna referenca za številne umetnike.

Burden si je svoje mesto v zgodovini umetnosti zagotovil v zgodnjih 70. letih s serijo kontroverznih in pogosto nevarnih performansov. Po tem, ko se je dal ustreliti, za pet dni zakleniti v garderobno omarico, obdelati z elektrošokom in pribiti na križ na zadnji strani Volkswagnovega hrošča, se je na novo uveljavil kot ustvarjalec privlačnih instalacij in skulptur. Svoje performanse je razumel kot skulpture, katerih ključni "kiparski" material je bilo njegovo lastno telo, ki ga je podvrgel različnim eksperimentom. S tem je za vselej zaznamoval telo in telesnost v sodobni performativni umetnosti. 

Burden si je svoje mesto v zgodovini umetnosti zagotovil v zgodnjih 70. letih s serijo kontroverznih in pogosto nevarnih performansov. Po tem, ko se je dal ustreliti, za pet dni zakleniti v garderobno omarico, obdelati z elektrošokom in pribiti na križ na zadnji strani Volkswagnovega hrošča.

V dokumentarcu se režiserja skozi inovativno kombinacijo še vedno močnih videov njegovih performansov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, osebnih videov in zvočnih posnetkov, intervjujev s prijatelji, študenti in kolegi, komentarjev kritikov in poznejših posnetkov iz njegovega studia, vse prepleteno z njegovimi razmišljanji skozi leta, osredotočita na umetnikova dela in zasebno življenje. Burden predstavlja eno največjih še ne povedanih zgodb v zgodovini svetovne umetnosti. Film hkrati prikazuje zakulisje losangeleške umetniške scene, ki je bila v zgodnjih sedemdesetih nekako oddaljena in zanemarjena v primerjavi z New Yorkom oziroma nekaterimi evropskimi prestolnicami. Ravno zaradi te marginalnosti je zahodna obala ZDA postala središče eksperimentalne umetnosti, ki je pozneje premaknila meje samoartikulacije in samoorganizacije umetnosti po celem svetu.

Burden je prvi celovečerni dokumentarni film, ki raziskuje življenje in delo pionirskega umetnika Chrisa Burdena. V zgodnjih sedemdesetih letih so Burdenovi provokativni, pogosto nevarni performansi, pretresli konvencionalni svet umetnosti. V medijih si je prislužil vzdevek "Evel Knievel sveta umetnosti" – etiketo, ki se je je nato skušal otresti dobršen del svoje kariere. V poznih sedemdesetih se je nehal ukvarjati s performansom in se umetniško prerodil. Nadaljeval je z ustvarjanjem številnih instalacij in skulptur. Njegovo delo je vplivalo na celotno generacijo umetnikov in je bilo prikazano na razstavah po vsem svetu. Film, ki izkorišča še nikoli tako neomejen dostop do Burdenovega arhiva in posnetke umetnika v zadnjih letih njegovega življenja, dokumentira Burdenovo spreminjajočo se motivacijo in njegov prehod iz središča pozornosti na področju umetnosti performansa v umetniško prakso, ki vzbuja manj pozornosti in je bolj osredotočena na skupnost.

S projekcijo Aksioma v sodelovanju s Kinom Šiška nadaljuje in nadgrajuje izobraževalno dejavnost, v katero vlaga zadnjih pet let: predvajanje umetniških filmov z močnim izobraževalnim in dokumentarnim značajem, prvič predstavljenih v Sloveniji in osredotočenih na temeljne procese, umetniške skupine, umetnike ter projekte, ki so zaznamovali in/ali vplivali na tokove v svetovni umetnosti.

KBQJgN0MVOU

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.