Rokometna drama

V zadnjih dneh se je rokometna krivica prelevila v osrednji problem slovenske družbe

© Armin Kuebelbeck / WikiCommons

V zadnjih dneh se je rokometna krivica prelevila v osrednji problem slovenske družbe. Ne zanima nas, kdo je prejemnik Prešernove nagrade, ali pa vprašanje uresničevanja arbitražne odločbe. Ne, eksistencialnega pomena je postalo vprašanje krivice, ki se godi rokometni izbrani vrsti na Evropskem prvenstvu na Hrvaškem!

Potrebno je poudariti, da je bilo število sodniških 'napak' na tekmah proti Makedoniji in Nemčiji sumljivo veliko. Ob enakem kriteriju za obe reprezentanci, bi slovenska ekipa zbrala dve zmagi. Žal pa sodniški par na omenjenih tekmah ni spoštoval enakega kriterija za obe ekipi, kar se je kazalo v večjem številu dveminutnih izključitev (19:9) in manjšem številu sedemmetrovk (8:15) za slovensko izbrano vrsto. Takšni kriteriji omogočajo ohlapna pravila mednarodne rokometne zveze. Sodnika lahko v določeni situaciji dosodita prekršek za obe ekipi pa bo odločitev pravilna, torej v skladu s pravili. Na ohlapnost pravil in preveliko vlogo sodniškega para pri poteku tekme že vrsto let opozarjajo pri rokometnih klubih, tako na mednarodni kot tudi na domači sceni.

Slovenska pritožba na končni razplet tekme z Nemčijo ni bila uspešna, na rokometni zvezi pa so celo (za)grozili s protestnim odhodom z Evropskega prvenstva. Odhod s prvenstva bi pomenil samomor za rokomet in rokometno zvezo. Reprezentanca bi poleg finančne kazni prejela tudi prepoved nastopanja na prihajajočih prvenstvih pod okriljem Evropske rokometne zveze. To pa bi pomenilo konec sanj o cilju reprezentance, to so olimpijske igre v Tokiu 2020. Rešitev torej ni moč iskati v protestnem odhodu s prvenstva, kar bi sicer poslalo močno sporočilo nezadovoljstva na sedež Evropske rokometne zveze, pač pa v postopni reformi rokometnih pravil.

Rešitev torej ni moč iskati v protestnem odhodu s prvenstva, kar bi sicer poslalo močno sporočilo nezadovoljstva na sedež Evropske rokometne zveze, pač pa v postopni reformi rokometnih pravil.

Prvi korak bi lahko bila časovna omejitev trajanja napada, kot jo poznamo v košarki ali pa v vaterpolu. V rokometu je čas za napad tudi omejen, a sodnika po lastni presoji določita kdaj je napad predolg. Tako se lahko zgodi, da pri eni ekipi roko dvigneta že po 20-30 sekundah, pri drugi ekipi pa bosta počakala tudi po minuto ali več. S časovno omejitvijo napada pa bi se te težave rešili, saj bi napad bil pogojen oz. omejen s sekundami, ki za obe ekipi enako hitro tečejo. Poleg tega pa bi sodnika izgubila pristojnost pri presoji trajanja napada, kar pomeni, da bi se njun vpliv na razplet tekme zmanjšal. V košarki so uvedli omejitev trajanja napada zaradi neatraktivnosti tekem, saj so ekipe, ki so prišle v vodstvo začele zavlačevati. S podajanjem in zadrževanjem žoge so porabile čas, kar jim je omogočilo zmago z nizkim rezultatom, kar pa seveda za gledalce ni (bilo) zanimivo. Danes si težko predstavljamo, da bi ekipi skupaj v šestih podaljških dosegle 18 točk, no, v petdesetih letih je bilo to mogoče, ker napad ni bil časovno omejen.

Postopno je torej potrebno reformirati rokometna pravila in predpise. Kljub temu pa se bodo sodniške napake in 'krivice' nadaljevale. Sodniki so zgolj ljudje, ki se seveda tudi kdaj zmotijo in posledično storijo napako. Kot primer lahko navedemo lansko evropsko prvenstvo v košarki, ki ga je Slovenija osvojila. Na tem prvenstvu so bile s strani sodnikov sprejete nekatere napačne odločitve, ki so bile v škodo posamezne ekipe, v nekaterih primerih tudi slovenske reprezentance (npr. tekma proti Latviji). Kljub vsem krivicam in napakam pa smo hitro pozabili nanje, saj je Slovenija zmagala! V kolikor bi rokometna reprezentanca zmagala obe omenjeni tekmi, bi tudi športna in obča javnost brez težav spregledala krivično sojenje. Žal temu ni tako, a kljub temu se resen boj za visoke uvrstitve začenja šele v drugem delu, ki za našo ekipo poteka v Varaždinu.

V športih, kjer je finančni vložek sponzorjev ter lastnikov ekip velik, si sodniki pri sprejemanju odločitev pomagajo s sodobno tehnologijo, ki mnogokrat pomaga pri sprejetju ključnih odločitve v odločujočih trenutkih.

V športih, kjer je finančni vložek sponzorjev ter lastnikov ekip velik, si sodniki pri sprejemanju odločitev pomagajo s sodobno tehnologijo, ki mnogokrat pomaga pri sprejetju ključnih odločitve v odločujočih trenutkih. V italijanski in nemški nogometni ligi so uvedli t. i. VAR (video assistant referee), ki glavnemu sodniku pomaga pri situacijah, ki jih je morebiti spregledal. V košarki se pri nejasnih situacijah poslužijo posnetka, ki sodnikom pomaga določiti čigava je žoga ali pa kakšne vrsto napake je igralec storil. V severnoameriških profesionalnih ligah so pregledi posnetkov nekaj običajnega, saj sodnikom ter posledično tudi ekipam, igralcem in navijačem zagotavljajo, da je bila sprejeta odločitev na igrišču pravilna ter seveda tudi pravična.

Slovenska rokometna reprezentanca je 'izgubila' lepo priložnost za dobro izhodišče v boju za medalje, a kljub temu si lahko z nadaljnjimi dobirimi predstavami zagotovi vrhunsko uvrstitev. Kar se lahko mi, kot gledalci, opazovalci ali navijači naučimo iz prvega dela rokometnega prvenstva je to, da ni nikoli prepozno, da bi dosegli spremembe na bolje. Morda spremembe ne dosežemo v želenem trenutku (iz danes na jutri), a s skupnimi močmi zmoremo odpraviti (ali vsaj zmanjšati) nepravičnosti, ki se dogajajo v sodobnem vsakdanu. Naslavljanje podnebnih sprememb, preprečevanje zlorab (prekarnih) delavcev, odprava revščine in lakote, javno in brezplačno šolstvo ter zdravstvo, večja demokratičnost evropskih institucij, boj zoper organiziran kriminal so eksistencialna vprašanja, ki se jih je potrebno lotiti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.