Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

 |  Mladina 5  |  Kultura

"Sam v Ljubljani, morda zato, ker sem bil kulturni emigrant, nestrpnosti nisem nikoli doživel"

Frontman Plavega orkestra, enega največjih bendov na področju nekdanje Jugoslavije

Plavi orkestar – frontman Saša Lošić, Mladen Pavičić na kitari ter brata Samir in Admir Ćeramida v vlogi ritem sekcije – je v osemdesetih s pesmimi, kot so Suada, Sava tiho teče, Bolje biti pijan nego star, Kaja, polnil dvorane in stadione po vsej Jugoslaviji. Njihove plošče so se prodajale v polmilijonski nakladi, s svojo podobo so narekovali modne smernice, kjerkoli so se pojavili, so jih pričakale trume oboževalk. Ni čudno, da so bend, ko je bil na vrhuncu slave, tuji mediji imenovali »Beatlesi za železno zaveso«.

Kot izpričuje dokumentarec Orkestar (2011) bosanskega režiserja Pjera Žalice, je Plavi orkestar produkt vitalne sarajevske kulturne scene v osemdesetih letih. V tistem času so se na Baščaršiji in v strogem centru mesta sestajali in snovali nove projekte uveljavljeni in mladi sarajevski umetniki. V tem spodbudnem okolju, v njem so bili tedaj prvokategorniki pisatelja Aleksandar Hemon in Milijenko Jergović, režiser Emir Kusturica, igralec Branko Đurić – Đuro in glasbenik Goran Bregović, so tudi devetnajstletniki iz Plavega orkestra iskali svoje mesto na sceni. Zanimivo je, da so najprej preigravali komade britanskega panka, šele po nepričakovanem uspehu Suade, njihovega prvega singla, pa jih je pritegnil pop, čeprav so imeli zaradi vpliva gibanja novi primitivizem sprva do te glasbe ironično distanco.

Kot večina umetnikov na takratni sarajevski sceni je tudi Saša Lošić ustvaril svoj alter ego. »Postal« je Loša in svoj lik zaznamoval z značilno baretko v črni ali sivi barvi. V primerjavi z drugimi zanimivimi umetniki s tedanje sarajevske scene pa je Lošić svoj lik ohranil tudi, ko so se na začetku devetdesetih nad Sarajevom že zgrinjali temni oblaki, z začetkom vojne v BiH pa povsem zasenčili »tamni vilajet«. Lošić se je med vojno umaknil v Slovenijo. V Ljubljani si je kot kulturni emigrant sprva služil kruh z ustvarjanjem glasbe za oglase, pozneje pa se je lotil skladateljskega dela. V skoraj dvajsetih letih bivanja v Ljubljani je ustvaril glasbo za številne gledališke predstave in filme, zložil je celo opero. V nekem obdobju je bil avtor glasbe treh najbolj gledanih slovenskih filmov: Outsiderja, Kajmaka in marmelade ter Petelinjega zajtrka.

Lošić se je pred nekaj leti vrnil v Sarajevo. Pravi, da se je v letih bivanja v Sloveniji vanj zalezlo nekaj njenega duha. V smehu pove, da se je težko znova privadil na sarajevsko delovno etiko, saj »moji prijatelji mislijo, da se tisti, ki preveč delajo ali svoje delo jemljejo preveč resno, soočajo z blažjo obliko živčnega zloma«.

Plavi orkestar je v avgustu v Sarajevu začel turnejo Everblue, ki jo bo 15. februarja sklenil s koncertom v Ljubljani. Lošić priznava, da (v sebi) vse težje ohranja lik Loše. »Včasih se mi zdi, da je Loša nekakšna blagovna znamka iz preteklosti. Težko je promovirati lik, ki si ga ustvaril. To nelagodje me spremlja skozi vso kariero,« pravi. In dodaja: »Če človek oceni, da je tisto, kar izgovori, pametnejše od tišine, potem je vredno govoriti. Če ni, je bolje izbrati molk. Toda če bi vsi molčali – čigave knjige bi brali? Kateri intervjuji bi nas navdihovali na naši poti? A če bi se nekdo iz nove generacije oprl na en sam stavek iz najinega pogovora, sva uspela. En stavek bi bil dovolj …«

Književnik Milijenko Jergović je zapisal, da je bil vaš prvi hit Suada le »incident v zgodnjem pop-punk repertoarju Plavega orkestra«. Toda ta »incident« je začrtal pot Plavega orkestra kot najstniškega benda, ki poje nedolžne pesmi o ljubezni. Se je torej prejšnja uporniška energija v vas na mah izgubila ali pa je bila pankovska faza le mladostniško iskanje pravega izraza?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.