Darja Kocbek

 |  Družba

Zakaj bi Facebook »duhovno jogo« ponujal kot brezplačno storitev?

Dobrodelnost in brezbrižnost tehnoloških podjetij. Najverjetnejši cilj digitalnega gospodarstva ni prijeten.

Facebook, država v državah

Facebook, država v državah
© Lawrence Jackson / Official White House Photo

Tehnološka industrija ima dvoličen odnos z uporabniki. Na eni strani zaradi brezbrižnosti nastopajo kot dr. Zloba, na drugi strani se kažejo sočutni. V njihovi zgodbi o sočutju je nekaj resnice, v Guardianu piše Evegeny Morozov. Tehnološki giganti so vzpostavili svoje poslovne modele, da bi nam omogočili potrošnjo. Tako so njihovi interesi na nek način povezani z našimi, saj potrebujemo plačo, da si lahko kupimo, kar nam podjetja ponujajo prek oglasov. 

Njihovo dobrodelnost bi lahko primerjali s Henryjem Fordom, ki je svoje delavce plačal toliko, da so lahko kupovali njegove avtomobile, manj dobrodelna primerjava pa so lastniki, ki so sužnjem dali jesti, da jih niso izčrpali. Toda za razliko od Forda in lastnikov sužnjev je želja današnjih tehnoloških gigantov, da nekdo drug plačuje njihove želene rešitve.

Brezbrižnost do porabnikov izhaja iz konkurence v sektorju. Velika tehnološka podjetja (ki na splošno veljajo za monopoliste, saj obvladujejo določene niše od brskalnikov do spletnega nakupovanja) si med seboj vse bolj konkurirajo na področju rabe podatkov. Drug drugemu si sledijo pri osvajanju novih področij od računalništva v oblaku do avtonomnih vozil. Mnogim, na primer Amazonu, storitve s ponudbo podatkov že zagotavljajo višje dobičke kot tradicionalne dejavnosti.

Velika tehnološka podjetja si med seboj vse bolj konkurirajo na področju rabe podatkov. Drug drugemu si sledijo pri osvajanju novih področij od računalništva v oblaku do avtonomnih vozil.

Tajna sestavina te ponudbe je umetna inteligenca in skrivnost umetne inteligence so podatki, ki so jih tehnološki giganti pobrali od uporabnikov v prejšnjih stopnjah razvoja, ki so povezane s potrošnjo. Ko umetno inteligenco enkrat razvijejo, jo lahko dobičkonosno ponujajo vladam in podjetjem. Prehod k tem storitvam bo posamezne uporabnike, nekdanje ljubljence tehnoloških podjetij, pustil na suhem, saj tehnološki velikani ne bodo več subvencionirali njihove neozdravljive zasvojenosti. Še več, na vidiku ni nikogar, ki bi jih nadomestil.

Današnje digitalno gospodarstvo ni to, kar je videti, in tehnološki velikani to vedo. Andrew Ng, ustanovitelj projekta Google Brain in nato vodja področja umetne inteligence pri kitajskem velikanu med brskalniki Baidu, je januarja 2017 razložil, da tehnološka podjetja produktov pogosto ne uvajajo zaradi prihodka, ampak zaradi podatkov, s katerimi ustvarjajo prihodke prek drugega produkta. Evgeny Morozov pravi, da bi težko našli boljšo razlago tistega, kar sam imenuje »data extractivism«.

Kot primer, kaj s tem misli, navaja Google, ki je pred kratkim uvedel oblak AutoML. To je storitev, prek katere podjetja lahko pridejo do njegove infrastrukture za strojno učenje. To infrastrukturo je Google vzpostavil s podatki, ki jih je zbral od uporabnikov. Podjetja jo uporabljajo kot pomoč pri vzpostavljanju lastnih modelov umetne inteligence. Seveda Google za uporabo večine te infrastrukture zaračunava uporabnino.

Današnje digitalno gospodarstvo ni to, kar je videti, in tehnološki velikani to vedo. Tehnološka podjetja produktov pogosto ne uvajajo zaradi prihodka, ampak zaradi podatkov, s katerimi ustvarjajo prihodke prek drugega produkta.

Na drugi strani mu še vedno koristi, da se kaže kot prijazen uporabnikom. Tak primer je aplikacija Arts & Culture (Umetnost&Kultura), s katero uporabniku pove, kateri znani sliki je podoben. Ta aplikacija je samo na videz brezplačna. Dejansko jo je Google uvedel zato, da mu pomaga izpopolnjevati svojo umetno inteligenco. Vprašanje ob tem je, koliko časa bodo tehnološka podjetja še potrebovala uporabnike za izpopolnjevanje lastnih tehnologij.

Ekonomija izrabe podatkov kaže, da bo temu konec, ko bo umetna inteligenca, ki jo razvijajo tehnološka podjetja, s pomočjo vseh podatkov, ki so jih pridobili od uporabnikov, delovala dovolj dobro. To z drugimi besedami pomeni, da je prihodnost skopuški Google, ki za uporabo oblaka AutoML zaračunava uporabnino, ne velikodušni Google z brezplačno aplikacijo Arts&Culture.

Evgeny Morozov na tej podlagi nadaljuje, da podatki niso nova nafta, to je najbrž umetna inteligenca. Z njenim razvojem tehnološka podjetja postajajo nepogrešljiva in industrija, ki je prevelika, da bi lahko propadla. Umetna inteligenca se že uporablja za boj proti lažnim novicam, kibernetskim napadom, raku. Svet bi brez težav preživel propad digitalnega oglaševanja, ne bi pa shajal brez rešitev, ki jih umetna inteligenca omogoča za reševanje njegovih kriz.

Potem ko je nekaj inženirjev iz tehnoloških podjetij v Silicijevi dolini priznalo, da pomagajo ustvarjati odvisnost uporabnikov od družbenih omrežij, je mogoče predvideti, kakšna bo nov Facebook 2.0. Z retoriko sočutja bo uporabnikom obljubljal odstranjevanje smeti in namestitev umetne inteligence, ki jim bo poiskala objave, ki bogatijo življenje. Trdil bo tudi, da več kot ve o posameznem uporabniku, boljša priporočila mu bo lahko posredoval.

Kako smo prišli do sveta, v katerem tehnološke družbe vzpostavljajo storitve, ki povzročajo odvisnost, zato, da od nas poberejo podatke in razvijajo umetno inteligenco, ki nam ponuja rešitve za odvisnost, ki so jo same ustvarile?

Vprašanje ob tem je, kako smo prišli do sveta, v katerem tehnološke družbe vzpostavljajo storitve, ki povzročajo odvisnost, zato, da od nas poberejo podatke in razvijajo umetno inteligenco, ki nam ponuja rešitve za odvisnost, ki so jo same ustvarile? In kaj se bo zgodilo potem, ko bo logika brezbrižnosti prevladala nad logiko sočutja? Zakaj bi Facebook potem, ko ne bo več potreboval naših podatkov, ponujal »duhovno jogo« kot brezplačno storitev?

Najverjetnejši cilj digitalnega gospodarstva ni prijeten: uporabniki, zasvojeni z nekoristnimi vsebinami, bodo najbrž morali sami poskrbeti zase. Tehnološka podjetja bodo zagotovo imela na voljo odlično umetno inteligenco za zaščito, ki jo bodo prodajala. Kognitivna elita bo cvetela z digitalnim nadomestkom za ohrovt in kvinojo ter z brskanjem po vsebinah, izdelanih po meri, ki bodo skrite pred neposvečenimi.

Za večino bo na voljo poceni, nepomembna ponudba, ki jo bo zagotavljala umetna inteligenca. Kdor bo hotel priti do svoje priljubljene platforme in nekaj pametnega, si bo to moral kupiti. Denar porabljen na Facebooku, bo dobro porabljen denar.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.