MLADINA Trgovina

Izak Košir

12. 2. 2018  |  Kultura

"Sovražni govor je rak sodobne družbe"

Ženski odbor Slovenskega centra PEN MIRA je v izjavi za javnost podprl dramatičarko Simono Semenič, letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada, ki je bila zaradi svobode umetniškega izražanja deležna neupravičenega javnega linča

Nestrpen zapis predsednika SDS Janeza Janše na Facebooku, ki ga je objavil na slovenski kulturni praznik

Nestrpen zapis predsednika SDS Janeza Janše na Facebooku, ki ga je objavil na slovenski kulturni praznik
© Facebook / Janez Janša

V ženskem odboru Slovenskega centra PEN MIRA najodločneje zavračajo napade na nekatere letošnje Prešernove nagrajenke in nagrajence kot tudi na člane komisij Prešernovega sklada. Gre za dejanja, ki presegajo meje zdravega nastopanja v sferi javnega, so zapise v sporočilu za javnost. Zato menijo, da je o tem potrebno obvestiti, ne le pristojne organe, ki kazensko sankcionirajo sovražni govor, temveč tudi širšo slovensko javnost. "Na družabnihomrežjih kot tudi med komentarji člankov v posameznih časopisih se namreč pojavljajo vse glasnejši pozivi k linču nad slovenskimi umetniki in umetnicami ter k pogromu nad slovensko kulturo in umetnostjo. To pa je zaskrbljujoče!" so zaskrbljene članice ženskega odbora Pena.

V Miri menijo, da je sovražni govor rak sodobne družbe: "Ker v nas še niso izzvenele besede, ki so pred nekaj desetletji pozivale k pogromu in k holokavstu, ga je treba najodločneje zavrniti! Skozi govorico nasilja se namreč kristalizira ne le etično in moralno zgrešen diskurz, ki je nedemokratičen, intelektualno nevzdržen in na vse načine nekultiviran. Predvsem pa je barbarski in vleče tako državo kot njene državljane v obdobje nekih že davno preživetih časov. Javno odprto izražanje nestrpnosti in brezsramno pozivanje k linču Dol s paraziti!, namreč vse preveč spominja na lov na čarovnice."

"Javno odprto izražanje nestrpnosti in brezsramno pozivanje k linču Dol s paraziti!, namreč vse preveč spominja na lov na čarovnice."

V Miri zato obsojajo tudi objavo medijskih prispevkov in distribucijo spletnih komentarjev izpod peresa anonimnežev, ki izražajo mnenja tako, da podpihuje nasilje in sovraštvo do nagrajenih umetnic in umetnikov. Hkrati pa pozivajo urednice in urednike medijev, da zlovešče sovražne komentarje izbrišejo, saj so drugače s podpiranjem takšnih objav soodgovorni za širjenje jezika, ki poziva k nestrpnosti in nasilju.

"Napade na umetnice in umetnike, nekatere letošnje Prešernove nagrajenke in nagrajence, pa zavračamo v slovenskem PEN-u tudi zato, ker je svoboda umetniškega izražanja v svoji simbolni in kritiški sporočilnosti nesporna in neodtujljiva umetnikova pravica. Če so mnogi ljudje zelo razočarani nad našo državo in se to razočaranje vse pogosteje pojavlja v umetniških delih, je to težava države, ki bi morala prisluhniti njihovim sporočilom, ne pa sankcionirati umetnike in umetnice, ki ga izražajo," so še zapisale v sporočilu za javnost. 

"Svoboda umetniškega izražanja je v svoji simbolni in kritiški sporočilnosti nesporna in neodtujljiva umetnikova pravica."

O umetnosti kot državljanski pravici pišemo tudi v aktualni številki Mladine, pesnica Anja Golob pa je v svojem tekstu zapisala, da je naša odgovornost to, da prepoznamo škodljivost opisanih praks vladajočih struktur ter da se jim odločno upremo: "Na nas je zato, da od umetnosti končno nehamo zahtevati, da je pašteta, in ji dejstvo, da to ni in noče biti, nehamo metati v obraz kot njen naglavni greh. Ne le pravica, temveč tudi dolžnost in naloga umetnosti je namreč, da po svoji definiciji ni neki za na kruh namazat. Umetnost je in mora biti – umetnost, ne glede na težavnost definiranja njenih mej." Celoten zapis si lahko preberete na tej povezavi

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.