MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

14. 2. 2018  |  Svet

Avstrija je davčna oaza za koncerne

Lastnik trafike v Avstriji glede na promet plača 700-krat več davka kot koncern Magna

© Tomaž Lavrič

V tovarni družbe Magna Powertrain na avstrijskem Štajerskem 2100 zaposlenih, med njimi so mnogi dnevni migranti iz Slovenije, proizvaja dele za avtomobile VW, BMW in Jaguar. Leta 2015 je omenjena družba ustvarila nekaj manj kot 1 milijardo evrov prihodka in 35 milijonov evrov dobička. Koliko davka plača, ne obeša na veliki zvon. Ta podatek je treba poiskati z lupo, ki pokaže, da plača le 45.000 evrov davka. To ni napaka, približno enak znesek je Magna avstrijski državi nakazala kot davek tudi v letih od 2012 do 2014, v die Zeit piše Hans Weiss.

Na drugi strani imamo trafiko na Dunaju, ki prodaja cigarete, listke za loto, časopise in pisarniški material. Poleg tega pošilja in deli tudi majhne pakete. Tudi njen letni promet je milijon evrov, od dobička v višini 85 tisoč evrov njen lastnik plača davek. Ta znaša 31 tisoč evrov, kar pomeni, da mu ostane 54.000 evrov. Ob upoštevanju povprečnega prihodka v Avstriji to ni malo, a lastnik in žena v kiosku delata več, kot je običajni delovni čas v Avstriji. V kiosku sta med 60 in 65 ur na teden. Lastnik trafike v Avstriji glede na promet plača 700-krat več davka kot koncern Magna.

Ta koncern, ki je lani v jeseni začel graditi tovarno v Sloveniji na najboljših kmetijskih zemljiščih pri Hočah, ni izjema, ampak pravilo za davčno obravnavo velikih koncernov. Računsko sodišče je na neenako davčno obravnavo majhnih in velikih podjetij opozorilo že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ker se od takrat ni nič spremenilo, lahko rečemo, da je Avstrija davčna oaza za velike koncerne.

V veliko primerih gre za sodelovanje med koncerni in politiko. Ker v davčni zakonodaji vse temelji na dobičku, imajo multinacionalni koncerni po vsem svetu dvojno knjigovodstvo.

V veliko primerih gre za sodelovanje med koncerni in politiko. Ker v davčni zakonodaji vse temelji na dobičku, imajo multinacionalni koncerni po vsem svetu dvojno knjigovodstvo. Ker delničarji zahtevajo čim višji dobiček, računovodje za celoten koncern prikažejo zelo visok dobiček. V poročilu za davčne uprave v državah z visokimi davčnimi stopnjami, v katerih imajo hčerinske družbe, pa prikažejo nizke dobičke. Ne gre za različna leta ali različna podjetja, ampak za isto podjetje, ki ga enkrat prikažejo kot uspešnega in enkrat kot neuspešnega. Vsi triki, ki jih uporabljajo za izogibanje plačilu davka, so legalni.

Osnova za obračun davka od dohodka pravnih oseb je doseženi dobiček. Zanj imajo države različne davčne stopnje, v nekaterih državah se te razlikujejo tudi po zveznih deželah. Znane davčne oaze, kot so Bermudi, Kajmanski otoki ali Jersey, imajo davčno stopnjo 0 odstotkov, Švica med 12 do 24 odstotkov, Ciper in Irska po 12,5 odstotka, Madžarska 9 odstotkov, Kitajska med 15 in 25 odstotkov, Rusija 20 odstotkov, ZDA med 15 in 35 odstotkov, Indija med 45 in 48 odstotkov. Medtem ko imamo pri dohodnini za različne dohodkovne razrede različne davčne stopnje, je ta za vsa podjetja enaka. Države, pa tudi regije in zvezne dežele imajo uzakonjene različne izjeme, ki podjetjem omogočajo, da plačajo zelo malo ali celo nič davka. V davčnih zakonih je vedno pomemben drobni tisk.

Avstrija ima s 25 odstotki relativno visoko stopnjo davka za podjetja, ima tudi visoke stroške dela, zato koncerni, ki imajo tam svoja hčerinska podjetja, prikazujejo nizke dobičke in s tem nizke davčne obveznosti. Kot drastičen primer velja dvojno knjigovodstvo britansko-nizozemskega koncerna Unilever. Njegove izdelke pri kuhanju, jutranji negi, pranju perila ali kot slaščico vsak dan uporablja dve milijardi ljudi po vsem svetu. Unilever na leto ustvari med sedem in osem milijard evrov dobička in na svetovni ravni plača le dve milijardi evrov davka.

Avstrija ima s 25 odstotki relativno visoko stopnjo davka za podjetja, ima tudi visoke stroške dela, zato koncerni, ki imajo tam svoja hčerinska podjetja, prikazujejo nizke dobičke in s tem nizke davčne obveznosti.

V hčerinski družbi v Avstriji Unilever uradno ustvarja le izgube. Ta koncern je znan po tem, da uporablja legalne, a posebej izstopajoče trike za izogibanje plačevanju davkov. V Avstriji je recimo z minimalnim kapitalom ustanovil družbo Adam, ki je s posojilom od londonske centrale Unileverja kupila avstrijsko hčerinsko družbo Unileverja za 350 milijonov evrov. Visoke obresti za posojilo je v Avstriji mogoče izločiti iz obdavčljivih prihodkov kot stroške, centrali pa v Londonu za prihodke od teh istih obresti ni treba plačati tako rekoč nič davka.

Z alternativnim davčnim modelom Fair Tax je mogoče izračunati, koliko davka bi koncerni morali plačati, koliko denarja države, kot je Avstrija, izgubijo zaradi davčnih trikov koncernov. Hčerinska družba Coca Cole v Avstriji je v letu 2015 ustvarila 343 milijonov evrov prometa. Po alternativnem modelu bi morala plačati 17 milijonov evrov davka, dejansko ga je plačala le 0,3 milijona evrov. Farmacevtska družba Novartis bi morala avstrijski davčni upravi nakazati 49 milijonov evrov, dejansko je plačala le 34 tisoč evrov, H&M je nakazal pet milijonov namesto 12 milijonov evrov davka. Namen sistema Fair Tax ni povečati davčno obremenitev koncernov po svetu, ampak zagotoviti pravično delitev med državami, v katerih delujejo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.