MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

26. 3. 2018  |  Politika

Ko kmetijske subvencije uničujejo ptice

Ptice zaradi intenzivne rabe pesticidov tako rekoč nimajo več insektov, s katerimi se prehranjujejo

© Tiia Monto / WikiCommons

V Franciji se je število različnih vrst ptic v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo za tretjino, število jerebic pa kar za 80 odstotkov. »Ptice na podeželju v Franciji izginjajo z vrtoglavo naglico,« sta po poročanju Reutersa v skupni izjavi opozorila nacionalni center za znanstvene raziskave in nacionalni prirodoslovni muzej.

»Naše podeželje postaja prava puščava,« po poročanju Guardiana opozarjajo na nacionalnem centru za znanstvene raziskave. Minister za okolje Nicolas Hulot, ki je bil dolgo časa okoljski aktivist, je prek twitterja sporočil, da je treba zmanjšati rabo pesticidov in onesnaževanje, pa ukrepati proti uničevanju prsti. Kako to narediti, ni navedel. V študijah, ki sta pokazali, da se število ptic zmanjšuje, je kot razlog navedena množična uporaba pesticidov v kmetijstvu za pridelavo monokultur, zlasti koruze in pšenice v zadnjih 25 letih.

Pesticidi uničijo insekte in druge organizme, ki škodujejo rastlinam, hkrati pa učinkujejo na celotno prehranjevalno verigo. Francozi zmanjšanje števila ptic beležijo zlasti od leta 2008/2009, ko je bila ukinjena evropska uredba, ki je kmetom predpisovala, da morajo vsako leto vsaj deset odstotkov njiv pustiti neposejanih.

Ekolog Vincent Bretagnolle razlaga, da je glavni problem, v tem, da ptice tako rekoč nimajo več insektov, s katerimi se prehranjujejo. Podobne trende kot v Franciji raziskovalci ugotavljajo v celotni Evropi, kjer se je število letečih insektov zmanjšalo za 80 odstotkov, število ptic pa v zadnjih 30 letih za 400 milijonov.

Pesticidi uničijo insekte in druge organizme, ki škodujejo rastlinam, hkrati pa učinkujejo na celotno prehranjevalno verigo.

Ugledni znanstveniki so za Guardian pojasnili, da je zmanjševanje števila ptic v Franciji znak, da je zmanjševanje biotske raznovrstnosti problem, ki človeštvu grozi širše v Evropi. »Izgubljamo vse in to naravo, to biotsko raznovrstnost potrebujemo - kmetijstvo potrebuje opraševalce in zemeljsko favno. Brez tega bomo na koncu izumrli,« svari dr. Benoit Fontaine s francoskega nacionalnega prirodoslovnega muzeja.

Vse ptice so po njegovih besedah na nek način odvisne od insektov. Tudi ptice, ki se prehranjujejo s semeni, svoje mladiče hranijo z insekti. Roparice pa jedo ptice, ki se prehranjujejo z insekti. »Če izgubiš 80 odstotkov tistega, s čimer se prehranjuješ, ne moreš ohraniti stabilne populacije,« pravi dr. Fontaine.

V celotni EU se je v zadnjih 30 letih število ptic, ki živijo na kmetijskih območjih, zmanjšalo za 55 odstotkov. Iván Ramírez iz organizacije BirdLife Europe & Central Asia opozarja, da znanstvene študije kažejo povezavo med zmanjševanjem števila ptic in evropskimi kmetijskimi subvencijami. V vzhodnoevropskih državah, ki so leta 2004 in kasneje postale članice EU, se je število ptic, ki živijo na kmetijskih območjih, zmanjšalo, v državah Vzhodne Evrope, ki niso postale članice EU, kjer kmetijstvo po razpadu Sovjetske zveze ni postalo tako intenzivno kot v EU, pa so razmere boljše.

Podobne trende kot v Franciji raziskovalci ugotavljajo v celotni Evropi, kjer se je število letečih insektov zmanjšalo za 80 odstotkov, število ptic pa v zadnjih 30 letih za 400 milijonov.

Profesor Romain Julliard s francoskega nacionalnega prirodoslovnega muzeja je za Independent dejal, da so bili nad podatki tako šokirani, da so sporočilo o rezultatih študij kot »alarm« objavili pred uradno objavo študij v znanstveni reviji.

V Nemčiji so do enako zaskrbljivih rezultatov prišli lani. Tam so znanstveniki posvarili pred »ekološkim armagedonom« potem, ko so ugotovili, da se je število letečih insektov zmanjšalo za 75 odstotkov. Profesor Richard Gregory, vodja oddelka za nadzor vrst na britanski kraljevski družbi za zaščito ptic, navaja, da je mogoče rabo pesticidov povezati nasploh z zmanjšanjem števila divjih živali.

Do zdaj ni bilo narejenega dovolj zato, da bi kmetijstvo postalo bolj okolju prijazno. Treba bo ukiniti rabo pesticidov in nagrajevati kmete za ohranjanje biotske raznovrstnosti, pravijo znanstveniki. Da se je treba vrniti k bolj trajnostni in ekološki pridelavi hrane na majhnih kmetijah, je pred petimi leti opozorila tudi OZN.

V celotni EU se je v zadnjih 30 letih število ptic, ki živijo na kmetijskih območjih, zmanjšalo za 55 odstotkov.

Evropska komisija je lani v jeseni objavila svoje zamisli o skupni kmetijski politiki EU po letu 2020 v obliki sporočila Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva v katerem predlaga, da bi države članice dobile več pristojnosti pri odločanju, »kako in kam naj vložijo svoja sredstva skupne kmetijske politike, da bi lahko izpolnile visoke skupne cilje glede okolja, podnebnih sprememb in trajnosti«. O teh predlogih so razprave tudi v Sloveniji že v polnem teku.

Profesor na biotehniški fakulteti dr. Emil Erjavec pravi, da je v pripravi največja sprememba slovenskega kmetijstva v zadnjih 25 letih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.