MLADINA Trgovina

Damjana Kolar

4. 4. 2018  |  Kultura

Travmatične izkušnje vojnih veteranov iz nekdanjih jugoslovanskih držav

Kako živeti s travmami, ki jih človek doživi med vojno? 

V Kinodvoru je od 5. aprila dalje na ogled film Moški ne jočejo bosanskega režiserja Alena Drljevića, navdahnjenega z resničnimi dogodki, ki govori o tem, da moramo najprej oprostiti sebi, šele potem bomo lahko oprostili tudi drugim. Film predstavlja zgodbo vojnih veteranov iz različnih držav nekdanje Jugoslavije, ki jih poveže humanitarna mirovna organizacija, da bi delili svoje vojne izkušnje in med seboj vzpostavili zaupanje. 

Skoraj dve desetletji po koncu vojn v nekdanji Jugoslaviji se skupina desetih vojnih veteranov različnih narodnosti in veroizpovedi zbere v odmaknjenem gorskem hotelu na Jahorini, kjer naj bi se s pomočjo terapije spopadli s svojimi travmatičnimi izkušnjami in premagali sovraštvo. Seveda nihče ne pričakuje, da bodo terapevtske delavnice potekale v umirjenem ozračju in prav res vsaka nepremišljena beseda ter vsak napačen pogled med soudeleženci izzoveta sumničavost in jezo. Nekdanji vojaki le stežka razbijejo okove svojega moškega ega in predsodkov ter se soočijo z nehumanostjo nekaterih dogodkov in dejanj, ne glede na to, ali so jih zagrešili sami ali pa kdo drug.

Režiser Alen Drljević se je poleti 2010 prijavil na delavnico, ki jo je mirovna organizacija ponudila vojnim veteranom iz nekdanje Jugoslavije. "Prvotno sem nameraval izpeljati raziskavo, ki naj bi postala osnova za kratek dokumentarec. Mislil sem, da sem osebne izkušnje iz vojne že davno pustil za sabo, da je to poglavje mojega življenja zaprto. A delavnica me je popolnoma prevzela. Sedel sem z ljudmi, ki so dobesedno streljali drug na drugega. Oziroma, če sem bolj natančen, streljali smo drug na drugega. Prvotno nezaupanje in nelagodje sta se počasi spremenila v neobičajno vzdušje razumevanja in sočutja. Globoko zakopana čustva in nerešena vprašanja, ki sem jih nosil v sebi, so prihrumela na dan. Vse to je prispevalo k odločitvi, da o tem posnamem dolgometražni igrani film."

Alen Drljević je študiral režijo na Akademiji scenskih umetnosti v Sarajevu. Že med študijem je režiral nekaj gledaliških predstav in kratkih filmov. Za diplomski film Prva plata (2005) je prejel nagrado UIP na 11. Sarajevskem filmskem festivalu, nominacijo za nagrado Evropske filmske akademije in nagrado za najboljši kratki film v Motovunu. Njegov dokumentarec Karneval (2007) se je uvrstil v uradni program amsterdamskega festivala IDFA, v Trstu pa je prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarni film. Kot asistent režije je Drljević med drugim sodeloval pri filmih Grbavica režiserke Jasmile Žbanić (dobitnik zlatega medveda na filmskem festivalu v Berlinu) in Gori v režiji Pjera Žalice.

cMEJbe--VnY

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.